Turčija - zaliv Olympus, kanjon Gojnuk

Pot: iz zaliva Olympus do Gojnuka

Zjutraj se zaliv že koplje v soncu. Sprehodiva se po njem in nabirava kamenčke.

 Na koncu je vhod v antično mesto Olympus. Nisva se odločila za ogled, saj sva že malo nasitena starega kamenja. Dopoldan raje izkoristiva za kopanje v čudovitem morju.

Danes si imava namen ogledati še en kanjon - Gojnuk.

Opisi so obljubljali veliko, vendar sva bila v resnici precej razočarana. Pot vodi v glavnem po cesti. Z vrha gledava kanjon, ki se komaj vidi.

Na koncu je jezerce, kjer dodatno ponujajo vožnjo s čolni, kanjoning. 

Po najinem mnenju ne boste ničesar zamudili, če kanjona ne obiščete. Razen če si želite zipline, vožnjo s čolnom in 3km vožnje s terencem za 45€ po osebi. Sam vstop (hoja po 3km dolgi cesti z razgledom na kanjon daleč spodaj) pa so podražili iz 65 TL na 200 TL. 

Pod kanjonom za danes končava. Jutri pa bova verjetno obrnila proti severu. Čas je, da spoznava še kaj drugega. Turizma imava zaenkrat dovolj.

Turčija - jama Gedelme, Mount Chimaera

Pot: ob reki Sapan do jame Gedelme, nato nazaj do plaže Olimpus in vzpon na goro Chimaera

Zjutraj se napotiva najprej po poti, ki nama jo je včeraj pokazal ribič. Prideva skoraj do morja, ampak ker še ni sonca, se ne odločiva za kopanje. Jutranji sprehodič pa je vseeno bil OK.

 Namenila sva se ogledati jamo Gedelme. Do nje pot vodi po kanjonu reke Sapan. Vsi kanjoni tukaj imajo probleme z vodo, zato tudi ta ni posebno impozanten.

Ne izgubljava časa, ampak se odpeljeva naprej iskat jamo. V vasi ni nobene teble, ki bi nakazovala, kje je. Uporabiva Mapy in jo po dveh neuspelih poskusih vendarle najdeva. Dobrih 100 m globoka je, ima nekaj kapnikov. Vseeno je vredna ogleda.

Ko se vračava v vas, po poti srečava še platano, ki je stara 2000 let. S 4,5m premera je prav impozantna.

Vračava se nazaj v zaliv Olimpus. Zvečer bova obiskala "gorečo goro" Chimaera. 

Gora Chimaera (turško Yanartaş, kar pomeni "goreča skala") je eden najbolj mističnih in edinstvenih naravnih pojavov v Turčiji. To ni gora v klasičnem smislu, temveč hribovito območje, kjer iz skal in razpok v zemlji izhajajo večni naravni plameni. Plameni gorijo dan in noč skozi vse letne čase že tisočletja. Plameni so posledica naravnega metana in drugih plinov, ki se sproščajo iz zemlje in se v stiku s kisikom vžgejo. To je geološki fenomen, znan kot "zemeljski ogenj".

Po grški mitologiji je tu prebivala Himera (Chimaera), v antiki pa je bilo to mesto svetišče, kjer so ljudje prihajali častit bogove (predvsem Hefesta, boga ognja).

Chimaera je čarobna in skrivnostna destinacija, kjer se združujejo narava, mitologija in zgodovina v edinstven doživljaj. 

Proti večeru se nabere kar precej turistov. V večini so Rusi. 

Nisva čakala noči - še dobro, saj sva na poti navzdol srečala še vsaj sto ljudi, ki so se vzpenjali.

Najdeva miren kotiček ob zalivu. Po pričakovanjih je noč mirna.

Turčija - Magriali Koyu, Ejderin Gozu, jama Soluin Magarasi, Finike, svetilnik Gelidonya

Pot: Demre, Finike, svetilnik Gelidonya

Zjutraj sva se odpeljala najprej v zaliv Magriali Koju. Popolnoma prazna plaža in bližnja jama sta nama delali družbo kakšno uro. Jutranje kopanje je bilo osvežilno.

Ko sva odhajala, so začeli prihajati kopalci. No, eno uro pa sva zaliv kljub vsemu imela samo zase. 

Nadaljujeva proti Ejderin Gozu - Zmajevo oko. To je zanimiva formacija na obali. Luknja je podmorsko povezana z morjem, zato se valovanje morja odraža tudi v luknji. Tudi tukaj sva bila sama.

Nadaljujeva proti jami Suluin Magarasi. Obcestna tabla označuje, kje jama je. Se morava pa kar malo potruditi, saj nekih posebnih oznak ni. Najprej greva preveč desno, nato preveč levo. Na koncu le najdeva pot do nje. Zanimiva je, ker je v njeni notranjosti globoko sinje modro jezerce. Menda so se potaplači spustili že do globine 120 m, a še niso prišli do dna. V jami živi mnogo netopirjev, kar se tudi vonja.

V mestu Finike dopolniva zaloge in se okopava na njihovi dolgi plaži. Mize ob plaži so precej zasedene, saj je nedelja in domačini uživajo na piknikih in pečejo dobrote na žaru.  

Ker je dan še mlad, lahko obiščeva še svetilnik Gelidonja. 

Svetilnik Gelidonya (turško Gelidonya Feneri) je eden najbolj slikovitih in zgodovinsko zanimivih svetilnikov na turški obali. Stoji na majhnem polotoku (Gelidonya Adası). Zgrajen je bil leta 1936 med zgodnjimi leti Turške republike. Stoji na skalah 227 metrov nad morjem. Mimo njega vodi Likijska pot.

Območje morja pod njim je znano po razbitinah starodavnih ladij iz bronaste dobe in rimskega obdobja. Razgledi z njega so vredni obiska

Na poti nazaj proti najinemu kombiju ujameva še dan, ki se počasi poslavlja.

Na parkirišču, na katerem sva ob prihodu komaj našla prostor, sva ostala sama. Danes ne bo treba nameščati zaves, saj bo noč razsvetljevala samo že skoraj polna luna.

Turčija - Kas, Demre

Pot: Kas, Demre

Mirna noč je za nama. Danes se odpeljeva naprej proti morju. Kaj hitro sva spoznala, da je ob cesti, ki je zelo podobna jadranski magistrali, več zalivčkov, ki so primerni za kopanje. Ustaviva se v enem izmed njih na drugi kavi. Voda kar kliče po kopanju. 

Ko se sprehodiva (še oblečena) po plaži, že pride nekdo, ki bi rad zaračunal kopanje. Zahvaliva se in se odpeljeva naprej. V Kasu najdeva javno plažo. Voda je lepa, parkirni prostor je. Plaža pa ni ravno prazna. Seveda. Je sobota. Vseeno se pridruživa kopalcem in uživava v prijetni vodi.

Sva pa opazila zanimivost. Če bi bila taka plaža na slovenski ali hrvaški obali, bi bilo kričanja toliko, da se sploh ne bi mogel pogovarjati. Tukaj pa - če bi zaprl oči, bi se ti zdelo, da si sam na plaži. Zanimivo, kako so Turki mirni in tihi. Vsi so se pogovarjali, a nikogar se ni skoraj nič slišalo. Še otroškega kričanja ni bilo.

Po kopanju sva se še sprehodila po mestu Kas. Spominja na podobna turistična mesta ob tej ali kakšni drugi obali. Turistov je še kar nekaj.

V nadaljevanju poti gledava nepregledne rastlinjake, v kateri gojijo zelenjavo. Cele doline so prekrite z njimi.

Malo iz mesta Demre si poiščeva prostor ob obali. Odločila sva se, a je za danes dovolj.