Prvi dan - do Planine in kolesarjenje po gozdovih Hrušice
Za danes je planirana popoldanska tura, saj po naših cestah težko prideš do okolice Postojne prej, če greš iz Celja ob pol desetih.
Tokrat slediva navodilu iz knjige "Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji - Gozdovi Hrušice". Pot naju vodi po "Jamborni cesti", ki sledi stari rimski trasi. Ker cesta obide "Kačje ride", je bila v zgodovini primerna za daljše tovore, ki so potovali proti morju. Najdaljši znan tovor je bil 64 m dolg jambor, ki so ga peljali iz Rakitne v Trst konec 19. stoletja.
Pri Žagi Belsko se odcepiva proti Vrhem. Iz vasi pa se spustiva do Predjamskega gradu.
Spustiva se do bližine Logatca, nato pa se usmeriva po magistrali proti Planini. Ko prideva do Planinskega polja, zavijeva nanj in se po labirintu malih cestic vračava proti Planini. Po poti se lahko pripeti tudi takšen dogodek:
Drugi dan - pohodna krožna pot na Nanos
Naslednji dan sva imela v planu pohodni izlet na Nanos, katerega je razpisalo naše planinsko društvo - PD PT Celje. Dobili smo se na parkirišču in se po strmi poti povzpeli na vrh.
Vrh krasi popolnoma obnovljena Vojkova koča, v kateri strežejo okusno hrano in mrzlo pijačo. Pred povratkom v dolino si oboje z užitkom privoščimo.
Vračamo se po zložni poti - proti cerkvi Sv. Hieronima nazaj proti izhodišču. Po poti nas prevzemajo širni pogledi po Vipavski dolini.
S prijatelji se odpeljemo še do doma gostoljubne vodnice Mateje, ki ima novo hišo v okolici Rakitne. Po druženju prijatelji odidejo proti Celju, midva pa proti (meni ljubemu) gradu Kalc. Ta bo jutri najino izhodišče za naslednjo kolesarsko turo.
Tretji dan - Velika Milanja in Mussolinijev tunel
Za nama je mirna noč. Polna energije se odpraviva na tokratno pot, ki sva jo spet izbrala že iz prej omenjene knjige - "Obrobje Snežnika".
Cesta se zlagoma dviga in razgledi postajajo širši.
Pripeljeva na sedlo, potem pa nadaljujeva kar po planinski poti do vrha Velike Milanje.
Mussolinijev tunel na Šilentaboru (znan tudi kot predor Podtabor) je 72 metrov dolg predor, vklesan v živo skalo ob vznožju vzpetine nad vasjo Podtabor. Zgradili so ga italijanski vojaki med drugo svetovno vojno (oziroma v času rapalske meje) z namenom povezovanja strateških vojaških objektov na tamkajšnjem obrambnem grebenu.




























