Drava - mestna tura, Fala in Vuzenica

Veslanje  - 18.5. in 19.5.2026 

Mestna tura se nama je odmikala že nekaj časa. Tokrat nama je le uspelo. Pri Mariborskem otoku je začetek te ture.

Najprej veslava proti HE Mariborki otok. 

Po desni strani otoka odveslava proti mestu Maribor. Razgledi iz vodne gladine so drugačni, kot smo jih vajeni.

Na železniškem mostu je kar precej prometa.

Pri dvojnem mostu je ture nizvodno konec, saj je plovba od tu naprej prepovedana.

Obrneva in mimo Vodnega stolpa odveslava nazaj na začetek.

Drugo jutro naju na pomolu Bresternice pričaka labodja družina. Malo posediva in opazujema mamino skrb za male otročke.

Odpeljeva se proti HE Fala, da raziščeva možnosti za morebitno veslanje. Ogledava si zunanji del elektrarne, ki je prosto dostopna.

Ko že nameravava oditi, se pripelje avtobus izletnikov. Izkoristiva priložnost in si z njimi ogledava še muzej, ki je odprt le za najavljene skupine. Ko sem bil tukaj leta 1980 na šolski ekskurziji, je stari del še normalno obratoval. 

Generator

Turbina

Ko nadaljujeva pot, najdeva potencialno mesto za dostop do vode. Za drugič - rečeva - in se odpeljeva do Radelj ob Dravi. Od tu sva do Dravograda že večkrat veslala, tokrat pa se obrneva proti Vuzenici.

Pred elektrarno je znak, od katerega dalje je plovba prepovedana. 

Tudi tukaj upoštevava omejitev in se obrneva. Vreme se malo kvari, a saj je vseeno, če bova malo mokra. Nazaj grede veslava po drugi obali.

Na obali si skuhava še pozno kosilo in se odpeljeva proti domu.

Drava - Veslanje od Bresternice do Fale

Veslanje  Bresternica - ruški most - 26.4. - 27.4.2026

V soboto pozno popoldan sva se odpeljala do Maribora, kjer sva imela planiranih še nekaj hitrih nakupov. Zvečer sva parkirala v Bresternici pri KD Sidro in prespala mirno noč. Zjutraj sva splavila najina kajaka. Prav vesela sva, da sva lansko leto osvojila sistem nalaganja čolnov na streho najinega kombija in spet osvojila potepanje po rekah, jezerih in morju.

 Tokrat sva se namenila proti ruškemu mostu. Drava je bila mirna in prijeten vetrič je pihal v smeri veslanja. 

Po desetih kilometrih sva prispela do ruškega mostu. 

Ker je bilo veslanje zelo prijetno, sva nadaljevala proti HE Fala. Ko sva se obrnila, sva računala, da nama bo tok reke omogočil hitro vrnitev. Ampak ni bilo tako. Iz smeri Maribora je pihal kar precej močan veter, ki nama je prej sicer pomagal. Tudi reka praktični ni tekla. Izvedela sva, da je sedaj, ko je vreme lepo, čez dan dovolj električne energije iz sončnih elektrarn in podnevi zato večina hidroelektrarn stoji. Tako je bilo veslanje nazaj kar naporno. 

Vsa pot je bila dolga 22 km, opravila pa sva jo v malo več kot štirih urah. 

Popoldan sva se že vračala proti domu. Po poti sva obiskala še dvorec Vituš, ki sva ga že večkrat gledala iz reke. Okolica je že prav prijetno urejena, samo stavbo pa še čaka obnova.

Preko Lovrenaca na Pohorju se odpeljeva proti Rogli. Iz te strani še nikoli nisva šla na Roglo. Ob cesti so še vedno snežne zaplate, čeprav je bilo v Mariboru že več kot 25 stopinj.

Kratek izlet je bil uspešen in uspešno sva tudi začela sezono veslanja. Ni treba, da planiraš dolg izlet - tudi en dan z nočitvijo, ki ga lahko ukradeš skoraj kadarkoli, je lahko lep.

Stausee in Drava

Akumulacijsko jezero Stausee na Golici

Pred dvema letoma, ko sva se vračala iz prvomajskega kresovanja, sva se peljala mimo jezera Stausee. To je akumulacijsko jezero za elektrarno Golica, ki se nahaja pri Lavamundu. Lepa - že skoraj alpska cesta naju pripelje skoraj na 1100 m visoko. Jezero je precej turistično, a tudi urejeno po avstrijsko. Hitro spoznava, da se "na črno" ne bo dalo v jezero. Ampak parkirnina je sprejemljiva. To pomeni, da lahko tudi koristiva nalagalno cesto.

Kajaka sta hitro v vodi, ki je zanimivo temna. 

Ko prideš do obale, kjer sonce proseva v vodo, dobi voda medeno zlato barvo.

Dolžina jezera je cca 5 km, največja širina pa je 1,5 km. Preveslava vse zalive in zalivčke. Ker sva tudi danes šla od doma po kosilu, je sonce že nizko, zato spraviva čolne nazaj na avto.

Pot sva dokumentirala na Garminu.

Na obrežju je zanimiv prizor, ko (vsaj jaz) prvič vidim čoln na drva. Nisem prepričan, ali je na lesni plin ali na paro. Kapitan se zavzeto trudi z upravljanjem čolna..

Že prej sva se odločila, da tukaj ne bova prenočila. Malo dalje proti Radljam je prijeten prostor, ki bo danes najin nočni prostor.

Zjutraj se odpeljeva proti Radljam ob Dravi. Najprej misliva, da bi za vstop na Dravo koristila tamkajšnji šporno vodni park. Na žalost ni primeren. Primeren je samo za drugo kavo.

Malo višje ob Dravi nama je poznan prostor, kjer se da lepo priti v Dravo. Razloživa in splaviva kajaka. 

Namenjena sva proti toku Drave do Dravograda. Po slabih osmih kilometrih pri Dravograjski elektrarni  obrneva in odveslava nazaj na izhodišče. Po preveslanh slabih 15. kilometrih prideva nazaj do izhodišča. Telefon je žal ostal v avtu, tako da poti nisva mogla dokumentirat.

Ker tukaj nikogar ne motiva, si skuhava še kosilo, se okopava v Dravi in se zadovoljna odpeljeva domov. Že v avtu se pogovarjava o novih planih.