petek, 1. avgust 2025

Planina Ravni in Dleskovec

Pot: Planina Ravni, Sedelce, Dolge Trate, Dleskovec

Po prejšnji turi na Uršljo goro, me je začelo boleti koleno. Današnja tur(c)a je bila namenjena ugotavljanju dejanskega stanja. Včeraj zvečer sva se pripeljala na planino Ravni. Na lepem že znanem kraju sva prenočila. 

Zjutraj je bilo nič kaj poletnih 8 stopinj. Ampak naredil se je lep dan. Zaradi mokrih trav sva se  odpeljala na začetek, kjer smo bili dogovorjeni z ostalimi prijatelji. 

Namen oz. cilj je bil Križevnik. Ker me boleče koleno ovira pri hoji, sva se odpravila naprej pred skupino. Na prvem razpotju sva se odločila napačno in zavila sva proti Molički peči. Smer za Planino Polšak sva žal spregledala. Menda je smer napisana malo višje - kar na deblu.  

Ko naslednje pol ure ni bilo nikogar za nama, sva le ugotovila napako. Pa saj je vseeno. Važna je pot, ne cilj. Z višino se razgledi širijo.


Ko prideva na Sedelce, se ne odločiva za Veliki vrh, ampak greva po prečnici na Dolge Trate. Pot se vije med nizkimi borovci. Še dobro, da je steptana od živine. 

Ko prideva na Dolge Trate, je ura še dovolj zgodna pa tudi koleno ni preveč boleče. Greva še na Dleskovec pogledat, kakšni so razgledi z njega.

Po poti, ki jo bolj slutiš kot vidiš, po slabi urici prideva na vrh. Splačalo se je potrudit. Na eno stran vidiva najin nesojen današnji cilj - Križevnik...


... na drugo stran Veliko Planino kot na dlani.

 Vreme danes res služi.

Čaka naju še sestop, ki bo spet preizkušnja za moje koleno. Pot proti planini Ravni sva imela v mislih bolj strmo, kot je bila danes. Koleno je zdržalo. Le kaj bo jutri?

Na planini srečava ostale iz skupine. Popijemo zasluženo pijačo in malo pokramljamo. Vsi ostali gredo proti domu, midva pa (ker imava dom s sabo), kuhat kosilo. V prijetnem sončku pojeva, potem pa še malo polenariva - dokler naju na preženejo temni oblaki.

Že prej na planini sva opazovala Bodeče neže, ki so bile že vse zaprte - kljub temu, da je bilo (videti) vreme odlično. Zanimivo, kakšne pripomočke rabimo ljudje, da napovemo vreme. Roža pa kar ve...

Domov se peljeva po nevihti. Celo malo toče je vmes. No, pa spet ne bo treba prati avta...

Hodila sva slabih 5 ur, napravila pa sva 10 km in 590 višinskih metrov.