5.11., 6.11 in 7.11.2025
Na poti proti severi Turčije opazujeva fotovoltaična polja. Tudi Turki jih imajo precej.
Kmalu prideva to jezera Egerdir. Jezero je velko skoraj 500 km2 in leži na višini 920 m n.m. Voda seveda v tem letnem času ni več primerna za kopanje. Sprehodiva se ob njem.
Našla sva tudi pravi turški hamam.
Eka je izkoristila priliko ženskega dneva in si je privoščila malo razvajanja. Vrnila se je kot prerojena. Bila je zelo zadovoljna.
Danes imava prenočišče s pogledom na lunino cesto.
Zjutraj se varno zbudiva, saj so naju ponoči čuvali trije psi.
Nadaljujeva pot po lepih turških cestah. Res so široke in gladke. Vse, kar moti na njih, je obilica kamer in radarjev, ki prežijo na voznika. Občutek, da si spremljan skoraj v vsakem trenutku poti, ni prijeten. Posebej še zato, ker Turki naredijo obračun, ko zapuščaš državo. Tako ves čas ne veš, če si spregledal kakšen radar ali zapeljal v kakšno rdečo luč.
Po obisku kakšne lokalne vasi, kjer so nama čaj postregli kar na tretjem stolu (saj so bile vse mize polne), so prijazni domačini mahali v slovo. Ljudje so res prijazni, nevsiljivi in radi pomagajo. Ne vem, zakaj so nas učili, da so vsi ljudje bolj temne polti nevarni, da nas bodo okradli in nam nadredili kaj slabega. Tudi tukaj (kot v Maroku in Tuniziji) se je izkazalo, da to ni res.
Prenočiva na poti proti Bursi.
Že prej sva se odločila, da Burso in Istanbul pustiva za naslednjič. Malo sva se že nasitila ogledov. Tokrat Azijo zapustiva preko najdaljšega visečega mostu na svetu.
Most čez Dardanele (turško Çanakkale 1915
Köprüsü) je eden najimpresivnejših in najpomembnejših mostov na svetu. Je visokocestni
viseči most, ki povezuje evropsko in azijsko obalo Turčije prek ožine Dardanele.
Odprt je bil 18.3.2022. Razpon glavnega razpona je 2.023 metrov, zato je najdaljši
viseči most na svetu.. Celotna
dolžina je 4,6 km, višina stolpov pa je 334 m.
Ime Çanakkale 1915 Köprüsü je
most dobil v spomin na pomorsko zmago Otomanskega cesarstva nad zavezniškimi
silami leta 1915 v bitki pri Gallipoliju.
Most ni le inženirska mojstrovina, ki drži svetovni rekord,
temveč tudi močan nacionalni simbol turške zgodovine, moderne
tehnologije in povezave med celinami.
Proti večeru prideva na turško - grško mejo. S cmokom v grlu dam potne liste, saj me čaka prometni obračun. Policist poskenira najina obraza in tablico avtomobila. Udari žig v potni list in jih vrne. Očitno nisva grešila. Zanimiv je bil tudi dogodek ob prehodu meje, ko je drug policist pregledal notranjost avtomobila (iskal je slepe potnike). Poklical me je z "my friend, please come" in ko sem mu odprl stranska vrata, se je sezul in v nogavicah vstopil v avto. Toliko o prijaznosti turških policistov.
Na grški meji sva čakala dobro uro in pol. Očitno jim je nagajal evropski informacijski sistem, saj niso pregledali nič drugega kot potne liste, pred nama pa je bilo cca 30 avtomobilov. S nasmehom grškega policista in pozdravom "Welcome Slovenia" sva vstopila v Grčijo. Na prenočišču sta naju spet čuvala dva psa.