Vkrcanje je potekalo brez vsakršnih problemov. Po voznem redu smo izpluli. V kabini se je prilegel vroč tuš in mehka postelja. Morje je bilo mirno, zato je tudi noč bila takšna.
Problem v notranji kabini je ta, da lahko spiš tudi ves dan. Zunanje svetlobe ni, zato si je dobro nastaviti budilko. Dan je sončen, morje je še vedno mirno.
Tudi naslednja noč je mirna. Čas preživljava s sprehodi po palubi in branju knjig. V zadnjem mesecu ni bilo časa za branje, tukaj pa ga je v izobilju.
Naslednje jutro pristanemo v Barceloni. Izkoristim dostop do interneta in posodobim blog. Barcelona vedno očara, pa čeprav samo iz palube stoječe ladje. Izhod v mesto ni dovoljen.
Prvič vidim, kako tako ladjo oskrbijo z gorivom.
Nadaljujemo plovbo v lepem vremenu. Bodite pozorni, da ob izplutju izključite prenos podatkov na vaših napravah. V nasprotnem primeru vas čaka visok račun, saj se ladja poveže na satelitski internet, vaša naprava pa na ladijski mobilni signal.
Izkrcanje in carinske obveznosti so gotove po poldrugi uri. Po italijanskih avtocestah hitro napredujeva. Promet ni pretirano gost. Vidiva da se je gorivo precej podražilo. Če ti uslužbenec natoči nafto, lahko stane tudi 2,4 €/liter. Na srečo se midva voziva še vedno z maroško nafto.
Proti večeru se odločiva, da še enkrat prespiva, saj se nama ne mudi domov. Poslušava poročila o močnem vetru v naših krajih. Menda tudi sneži. Zakaj bi torej hitela domov. V italijanski Gorici najdeva miren prostor tik ob Soči. Skuhava si dobro večerjo in nazdraviva srečnemu povratki v Slovenijo.
Zjutraj se odpraviva proti domu. Ker nimava vinjete, se peljeva čez Ajdovščino in Col proti Logatcu. Spremlja naju sneg in zmeren veter. Iz poletja sva spet prišla v zimo.
Kmalu zapeljeva na domače dvorišče. Videti je, da je vse tako kot je treba.
Celotna pot je bila dolga 6800 km.
Ni komentarjev:
Objavite komentar