Maroko 21. in 22. dan - Merzouga, Erg Chebbi, Lac de Merzouga, puščava Ouzine

Zjutraj, ko sva se zbudila, sva videla, da sva kljub popolni temi  našla kar dober prostor.

Ko sva odhajala, sva srečala še domačina, ki je pasel kamele. Ker je kamela precej hitra žival (če seveda to hoče), ji domačini zvežejo prednji nogi, da ne more delati predolgih korakov. Praktično, a ne preveč humano do živali.

Vreme se vedno bolj slabša. Po poti do Merzouge že pade kakšna kaplja dežja. Temperatura se vztrajno niža. Ko prispeva, je samo še 9 stopinj in piha precej močan veter okoli 60km/h. Poiščeva bolj osamljen prostor in parkirava. Zunaj začne deževati.

Kar naenkrat vidiva iz avtomobila, da do naju pride četica kamel, ki jo vodi vodnik. Namestijo se čisto blizu avta. Potem pride še ena in še ena. Okoli avta je več kot trideset kamel.

Nisva vedela, ali so prišli vedrit pod drevesa, ali je ta prostor rezerviran za kamele. V naslednje pol ure se ni dogajalo nič. Kamele so se posedle po tleh, nekatere so mulile drevesa. 

Potem pa so se pripeljali kombiji s turisti. Začeli so se opremljati in jezditi kamele. V naslednjih petnajstih minutah ni bilo nikogar več.

Prenehalo je deževati. Vetrovno in mrzlo pa je še bilo. Tudi midva sva se odpravila na peš raziskovanje Erg Chebbi.

Erg Chebbi je ikona maroške Sahare. Je ena najbolj znanih in najlepših peščenih puščav (ergov) v Maroku. Nahaja se v jugovzhodnem Maroku, tik ob mestu Merzouga, blizu meje z Alžirijo. Je morje visokih sipin živo oranžne in rdeče barve, ki se dvigajo tudi do 150 metrov. So zelo fotogenične, še posebej ob sončnem vzhodu in zahodu.

Je daleč najbolj obiskan in turistično najbolj razvit erg v Maroku, saj je zlahka dostopen (do roba sipin se da pripeljati z avtomobilom). Erg je dolg približno 22 km in širok 5 km. Zaradi svoje priljubljenosti je tudi precej obiskan.

Kljub precejšnji množici turistov, ki so si ogledovali peščine s kameljih hrbtov, iz avtomobilov, štirikolesnikov in motorjev, lahko še vedno najdeš samotne poti.

Precej močan veter naju odvrne od nadaljnjega sprehajanja, zato se vrneva v avto. Dobra večerja in kozarec vina ogrejeta telo. Zvečer vseeno malo koristiva še gretje v avtu. 

Ponoči se vreme zjasni in veter oslabi. Zjutraj naju pozdravi sonce in naju zvabi na sprehod.

Ob tej uri je obiskovalcev precej malo. Odpraviva se na vrh visoke sipine. Od tu se vidi razsežnost erga.

Med hojo občudujeva kreativnost narave in zanimive strukture v pesku.

Kar težko se posloviva od takih lepot. Sipine imajo neko magično moč, ki se jo ne da opisat.

Na zemljevidu sva videla, da je v bližini tudi jezero. Odpeljeva se na tja in si ga ogledava.

Lac de Merzouga ni stalno jezero. Gre za sezonsko slano jezero. Nahaja se tik ob vznožju sipin Erg Chebbi, le nekaj kilometrov od mesta Merzouga. Njegov obstoj je popolnoma odvisen od količine padavin.

V mokrih zimah in pomladi, ko v gorah (Atlas) zapade dovolj snega in dežja, se voda steka v podzemne reke in napolni to kotlino med sipinami in kamnito planoto. Takrat se puščavska pokrajina čez noč spremeni v ogromno jezero.

Večino leta je jezero popolnoma suho in ga prekriva bela, skoraj mlečna skorja soli. Izgleda kot ogromno belo polje, ki se blešči na soncu.

Imela sva srečo in sva ga videla. Letošnja zima je bila obilna s padavinami. To sva videla že v Srednjem in Visokem Atlasu.

Že dopoldne sva se pogovarjala, da bi najela vozilo z voznikom in bi se malo zapeljala po sipinah. Vrneva se do sipin, in najdeva voznika. Dogovoriva se za ugodno ceno in že se odpeljemo.

Izkušnja je zelo prijetna in vredna stroška.

Ne da se nama oditi še danes naprej, zato se odpeljeva naprej proti jugu še kakšnih 50 km do puščave Ouzine.

Puščava Ouzina ni klasična kamnita ali prodnata puščava (hamada/reg), ampak je erg – peščeno morje z izjemnimi sipinami. Znana je predvsem po svojih okrastih in zlato-rdečih sipinah.

Za razliko od Erg Chebibija, kjer so sipine bolj zbite na enem mestu, so sipine v Ouzini bolj razpršene in tvorijo manjše skupine (groupe), ločene s kamnitimi tlemi.

V puščavi Ouzine dobite občutek popolne samote in divjine. Ker je težje dostopna kot Merzouga, je turistov zelo malo. Pogosto boste imeli celotno sipino zase in boste uživali v igri svetlobe in senc.

Ves čas sprehoda nisva videla nikogar. Res sva jih imela samo zase.

Vrneva se v Merzougo in poiščeva osamljen prostor. 

Kar ne moreva se posloviti od sipin - ampak jutri morava nadaljevati pot.