Nadaljujeva pot proti Tafraoutu. V mestu ob poti vidiva zanimiv prizor, kako v Maroku dostavljajo kruh na prodajne police.
Anti Atlas se razprostira približno 500 km od Atlantskega
oceana na jugozahodu proti severovzhodu do mesta Ouarzazate in naprej proti
Tafilaltu. Na jugu meji na Saharo .
Za razliko od Višokega Atlasa je Anti Atlas bolj sušno in
manj masivno gorovje. Zaradi lege v seni Višokega Atlasa, ki ga ščiti pred
sredozemskim vplivom, je podnebje sušno, s padavinami pod 200 mm letno.
Rastlinstvo je prilagojeno na sušo, med drugim uspevata timijan, rožmarin in
drevo argan .
Območje je tradicionalno berbersko, poseljuje ga skupina
Chleuh. Glavno mesto je Tafraoute, ki velja za "berbersko srce
Maroka". Pokrajino zaznamujejo slikovite utrdbe, imenovane kasbah.
Voziva se mimo berberskih vasi, ki se tako kot drugod po Maroku, skoraj ne ločijo od okolja, v katerem so postavljene.
Za strešno konstrukcijo se uporablja lokalni les (npr. cedrovina, bambus), ki je lahek in dostopen. Značilna ravna streha je pogosto kombinacija lesenih tramov, protja in zemlje.
Ker so uporabljeni materiali vzeti neposredno iz zemlje, kjer se objekt postavlja, so tudi barve in teksture hiš popolnoma enake barvam in teksturam hribov, skal in zemlje v okolici.
V zadnjih dneh je deževalo zato sicer suha pokrajina ozeleni .
Ko prideva v Tafraute, je že pozno popoldne. Želela sva v lokalni hammam, vendar je še Ramadan in hammami so zaprti. Odprejo ga šele pozno zvečer za par ur. Najdeva alternativo in se namestiva tokrat izjemoma v kampu, ki ponuja tudi toplo vodo.
Kamp je tik ob pobočju, ki ga tvorijo zanimive skalne tvorbe. Takšne so tudi značilne za vso bližnjo okolico Tafrauta.
Pobarvane skale (Painted Rocks) pri Tafraoutu so ena najbolj
nenavadnih znamenitosti v Maroku. Gre za umetniški projekt, ki je nastal sredi
narave in je sčasoma postal prava turistična ikona tega območja.
Leta 1984 jih je ustvaril belgijski umetnik Jean Vérame . Na
skalah v dolini je s takrat svojimi sodelavci ustvaril veliko barvno
instalacijo na prostem in zato porabil 18 ton barve.
Vérame je ogromne granitne balvane pobarval v živahne
odtenke modre, rdeče, vijoličaste in roza . Učinek je osupljiv, saj te umetne
barve močni kontrasti z naravno rdečkasto-okrasto pokrajino Anti-Atlasa.
Danes so prvotne barve že zbledele, ker so skale izpostavljene soncu, vetru in občasnemu dežju. Zato so barve danes bolj pastelne in zlite z okolico, kar jim daje še bolj nadrealističen videz.
Pot nadaljujeva do kanjona Ait Mansour.
Kanjon Ait Mansour je ozka soteska v gorovju Anti-Atlas, približno 30 km jugovzhodno od Tafraouta . Znana je po spektakularnem kontrastu med surovimi, rožnatimi skalnatimi stenami in bujno zeleno palmino oazo na dnu kanjona. Skozi kanjon teče reka Sidi Mansour. Ta reka ni stalna. Bolj pravilno bi bilo reči, da skozi kanjon teče voda, ki se pojavi in izgine glede na letni čas. Suha struga se ob nalivih spremeni v hudournik, občasno pa voda teče tudi po površju in napaja čudovito palmino oazo na dnu kanjona . Prav ta občasni vodotok ustvarja tisti neverjetni kontrast med surovimi skalami in bujno zelenico, zaradi katerega je kanjon tako poseben.
Po poti nazaj fotografirava še Napoleonovo kapo.
Hrib z obliko Napoleonove kape (francosko Le chapeau de
Napoléon) je ena najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti v okolici
Tafraouta.
Skalna formacija je dobila ime, ker spominja na klobuk,
kakršnega je nosil francoski cesar Napoleon Bonaparte. Gre za masivno granitno
formacijo, značilno za to območje Anti-Atlasa, ki se dviga nad okoliško
pokrajino.
