Turčija - Pergamon

Pot: kanjon Sahingere, Bergamo, Izmir

Zjutraj naju prebudijo človeški glasovi. Vidiva, da v parku zraven naju deset moških izvaja gimnastične vaje. Pridno telovadijo v svojih zrelih letih. Zgleda, da so prišli iz bližanega mesta in da jim je to vsakodnevna rutina - pohvale vredna rutina. Zanimivo pa je, da so bili sami moški. Pri nas bi kvečjemu bile same ženske. Moški (vključno z mano) se ne zmenimo dosti za jutranjo telovadbo. Bi si lahko vzeli tako navado turških "penzionistov" za vzor.

Kmalu po vstajanju začne deževati. Pogledava napoved in res je napovedan dež. Odločiva se za pot naprej, saj v dežju je najbolje narediti transfer. 

Peljeva se proti Bergamu - najprej po lokalnih poteh, potem nekaj časa po štiripasovnici. Zavijeva na lokalno cesto, ki vodi preko gora, Lepo speljana po borovih gozdovih. Vmes se ustaviva na drugi kavi. Prav žalostno je gledati lep borov gozd, po tleh gozda pa kupe smeti. Cestna izogibališča so tukaj zgleda namenjena temu, da odvržeš smeti v naravo. Bi bilo nujno ozavestiti ljudi, potem pa narediti nacionalno čistilno akcijo. Mogoče pa res kdaj.

Ko prideva v Bergamo, dež veselo pada. Vseeno se vzpneva do vhoda v Pergamon. Odločiva se za hitro malico v zavetju avta. Ko končava, preneha tudi dež. Za ogled imava ravno pravšnje vreme. Na blagajni na polici počiva mačka, ki se sploh ne da motiti obiskovalcem, ki kupujemo vstopnice.

Pergamon (današnji Bergama v Turčiji) je bil eno najpomembnejših helenističnih mest in glavno mesto Pergamskega kraljestva v 3. in 2. stoletju pr. n. št.

Mesto je postalo pomembno po smrti Aleksandra Velikega. Pod dinastijo Atalidov je doseglo vrhunec moči in bogastva ter postalo tekmec Aleksandriji in Antiheji.

Kralji so ustvarili veličastno mesto z znanimi spomeniki:

o    Pergamonska oltar (posvečen Zevsu in Ateni), eden največjih dosežkov helenistične umetnosti (danes v muzeju Pergamon v Berlinu).

o    Knjižnica v Pergamonu, druga največja knjižnica antičnega sveta (za Aleksandrijsko), ki je hranila okoli 200.000 zvitkov.

o    Asklepijejon, slavno zdravilišče in versko središče posvečeno bogu zdravja Asklepiju.

Zadnji pergamski kralj je kraljestvo leta 133 pr. n. št. zapustil Rimljanom. Mesto je ostalo pomembno središče rimske province Azije.

Pergamon je bil pomembno središče kulture, znanosti, medicine in umetnosti. Prav tu so izumili pergament (pergamena charta), kot nadomestek za papirus.

Pergamon je imel tudi gledališče, zgrajeno na pobočju hriba (Akropole), ki je veljalo za eno najstrmejših in najbolj impresivnih v antičnem svetu. Vgrajeno je v strmo pobočje akropole, s čudovitim razgledom na dolino. Sprejelo je približno 10.000 gledalcev. Njegova strmina je zagotavljala izjemen pogled na oder in akustiko, tako da je bilo vsako besedo slišati do vrha. Za razliko od rimskih amfiteatrov (kot je Kolosej), ki so bili krožni in prostostoječi, je bilo pergamonsko gledališče tipično grško, izklesano v hrib. V njem so predvajali klasične drame, komedije in verske obrede.

Nadaljujeva proti Izmirju. Spet dežuje - ne, tokrat lije. Na avtocesti se zaradi dežja promet odvija po polžje. Ko pridemo do mesta, pa dobesedno obstane. Kar nekaj časa rabiva, da se odcepiva na polotok Urla. Dež počasi pojenja. Ogledava si ene toplice, toda preveč so turistične in vsekakor predrage (20€/osebo). Pa še prepozna sva. Kar težko najdeva primerno mesto za noč. Obala je zelo pozidana in polna turističnih objektov. 

Vseeno najdeva  mirno mesto s čudovitim pogledom na zaliv in Izmir.