Pot: Poštarski dom, Uršlja gora - krožna pot, Ivarčko jezero
V soboto zvečer se na hitro odločiva, da ne bova doma. Odpeljeva se okoli osmih zvečer. V mraku parkirava pred Poštarskim domom. V domu je še veselo, a naju to nič ne moti. Ponoči pade par kapljic dežja. To je samo poletna nevihta, ki je z repom iz Avstrije zašla v naše kraje. Zjutraj se prebudiva ravno ob sončnem vzhodu.
Odločiva se za krožno pot - gor čez Kozarnico, dol pa čez Kal. Prejšnji dan sva srečala na Slemenu planinske prijatelje, ki so to noč prespali na Uršlji gori. Mogoče pa jih srečava tudi danes in jih presenetiva.
Malo za Križem res srečava skupinico. Prisrčno se pozdravimo in se dogovorimo, da se srečamo pozneje še v Slovenj Gradcu.
... pa do križa, ki je vedno fotogeničen, ...
... pa mimo cerkvice...
... nazaj v dolino.
Tokrat se v koči ne oglasiva, saj je na prostoru pred kočo za naju preveč ljudi.
Pot navzdol naju malo razočara. Pred devetnajstimi leti, ko sva zadnjič hodila po tej poti, je bila po spominu lepo speljana po gozdu. Danes pa pot vodi po gozdnih vlakah in cestah. Očitno je bil tudi tukaj vetrolom in gozd je precej razredčen. Obilica gozdnih vlak in cest pa narejenih zato, da so gozd očistili.
V vročem opoldnevu prideva nazaj na izhodišče. Zapeljeva se do Slovenj Gradca, kjer se še enkrat srečamo s prijatelji in popijemo zasluženo pivo.
Oni se odpeljejo domov, midva pa se greva še ohladit v Ivarčko jezero.
Presenečena sva nad urejenostjo jezera. Precej je sprehajalcev, jih je pa kar nekaj z enakimi nameni kot midva. Voda je čista in osvežujoča. Kopanje se prav prileže.
Za nama je spet en lep dan. Splača se potruditi in oditi iz cone udobja doma.