Špičasti vrh, Kislica, in grad Lindek

Pot: Špičasti vrh, Kislica, grad Lindek, grad Rajhemburg

Nedelja je, vreme je lepo in že dolgo nisva hodila pa naših bližnjih hribčkih. S Špelo smo dogovorjeni, da obiščemo Špičasti vrh nad Frankolovim. 

Po lepi poti pridemo najprej do dvojnega slapa. Tokrat je samo enojen, ampak ima kar tri kaskade.

Pot nadaljujemo navkreber in kmalu se nam začnejo kazati lepi razgledi. Ker so pogoji za pohodništvo danes več kot ugodni, je tudi obiskovalcev tega lokalnega hriba (grebena) kar nekaj.

Pot nadaljujemo naprej po grebenu do Kislice. Tu obiskovalcev zmanjka, saj se večinoma vsi vračajo po smeri prihoda.

Po poti srečamo še mali "Aljažev stolp".

Pot se prične spuščati in kmalu pridemo v dolino med Kislico in Stenico. Obrnemo se proti Vrhivškemu prelazu. Vidimo tudi Vrhivškovo kmetijo, na kateri se ukvarjajo z zanimivimi dejavnostmi in izobraževanji.

Pot nas vodi mimo gradu Lindek, ki je tudi pravi razglednik. Škoda, da za njegovo obnovo ni denarja, zato so okoli njega naredili ograjo s prepovedjo obiska. Z denarjem za ograjo bi že lahko kaj naredili na ruševinah, da ne bi bile potencialno nevarne. Ne držimo se navodila in si ogledamo ruševine od blizu.

Vračamo se mimo dvojnega slapu do izhodišča. Po poti nazaj domov si ogledava še pročelje gradu Lemberg pri Novi Cerkvi. 

Grad je že nekaj časa v privatni lasti in obnovitvena dela lepo napredujejo. Dobro, da ni več v državni lasti, saj bi tudi okoli njega bila danes verjetno postavljena ograja in prepoved približevanja.

Pot, ki smo jo danes opravili, je bila dolga slabih devet kilometrov. Premagali pa smo 680 višinskih metrov.

1.maj 2025

Pot: Ptuj - Moravske Toplice - Bukovniško jezero

30.april

Zadnji dve leti greva nekam na kresovanje. Delati za prvi maj res ni treba in najbolj sigurno je, da se to ne zgodi, da nisva doma. Lani nisva imela preveč sreče, pa sva se letos odločila, da greva pogledat na Ptuj. Kresovanje, kot si ga jaz predstavljam, mora biti posvečeno ognju ne veselici. Po navadi pa je ravno obratno - da je kresovanje veselica, kres je pa en ogenj pač zunaj prireditvenega šotora.

Lani, ko sva se peljala mimo Ptuja en dan pred kresovanjem, sva videla, da imajo vzorno pripravljen kres. Prepričala sva se, da je tudi letos tako.

Počakala sva na hribu nasproti gradu in ob 21.uri so kres prižgali. Zagorel je prav veličastno.

Pod gradom pa je bil prireditveni prostor, kjer so igrali razni ansambli. Po kakšnih dveh urah sva se odločila, da je zabave dovolj in odšla sva do kombija, ki sva ga parkirala na mirnem parkirišču. 

1.maj

Zjutraj naju je zbudila budnica. Prav idilično za prvi maj. Malo sva še podremala, potem pa sva odšla proti Moravskim Toplicam. Po prekmurskih ravnicah, kjer sva kolesarila, sva se ustavila tudi v Bogojini. Cerkev ravno letos praznuje stoto obletnico.

Po kakšnih 20km se vrneva nazaj v Moravske Toplice. Ker je popoldan še mlad, se greva malo kopat. Cene niso ravno prijazne, ampak vseeno se greva malo namakat. Po dobrih dveh ura imava dovolj. 

Med kolesarjenjem sva si ogledala še nekaj prostorov, kjer bi se dalo prespat. Na enem izmed njih parkirava, si narediva večerjo in se malo sprehodiva ob širnih ravnih poljih. 

2.maj

Slišal sem, da so pred časom imeli probleme z Bukovniškim jezerom, ker je puščal nasip. Zajahava kolesi in greva pogledat. Očitno so vse sanirali, saj je ob jezeru kar nekaj turistov. Tudi ni videti več črnih vreč peska, ki so bile tam, ko sva zadnjič (prvi izlet s kombijem) bila tam.

Nadaljujeva do kraja Bukovnica in se po slabih 18 km vrneva do avta. Prejšnji dan sva videla, da imajo v Moravskih dobre gibanice. Mimo grede jo kupiva, da preveriva kvaliteto. Res so dobre in mogoče so celo vredne 5€. 

Še spominska fotka za prvi maj 2025 - in v zgodnjem popoldnevu se odpraviva proti domu. Imava še neke plane za danes.

Tunizija - 18., 19., in 20.dan - pot domov in povzetek

Pot: Tunis - Palermo - Civeveccia

Družba GNV dovoli celo "kampiranje" v salonu.

Ladja z dobrimi 22 vozli pluje proti Palermu, kamor prispemo okoli 14 ure. Kot smo pričakovali, se res izkrca kar veliko "pešcev" - po oceni kakšnih 400 in še dodatnih 200 avtomobilov. 

Mi se sončimo na toplem mediteranskem soncu.

Proti večeru zapustimo Palermo in se usmerimo proti celinski Italiji.

Ves čas nas spremlja mirno morje. V jutranjih urah prispemo v rimsko pristanišče - Civitavecchio. Izkrcanje traja kakšni dve uri, skupaj s carinskimi formalnostmi. 

Sedaj nas čaka samo še pot domov - 800 km po večinoma dobrih italijanskih avtocestah. Midva se odločiva, da v bližini Gradeža še enkrat prespiva, B&L pa potegneta kar do doma.

Vse nas kliče pomladno delo, ki je bilo v zadnjih treh tednih zanemarjeno.

Tunizija - 17.dan - Cartagina

Pot: Kartagina - odhod domov

Zjutraj obiščemo še Hammamed. gneča v mestu nas prepriča, da se ne ustavljamo. Pa saj mora ostati nekaj še za drugič. 

Gremo do Tunisa in še malo naprej do Kartagine, ki je znana kot ena najpomembnejših zgodovinskih lokacij v Sredozemlju in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Kartagino so ustanovili Feničani v 9. stoletju pred našim štetjem. Po legendi jo je ustanovila kraljica Dido. Mesto je hitro postalo pomembno trgovsko in pomorsko središče.

Kartagina je bila središče Punskega cesarstva in je igrala ključno vlogo v punskih vojnah proti Rimski republiki. Po tretji punski vojni, leta 146 pr. n. št., so Rimljani Kartagino popolnoma uničili.

Rimljani so mesto kasneje obnovili in postalo je eno najpomembnejših mest Rimskega cesarstva. V rimskem obdobju je Kartagina postala središče rimske province Afrika.

Najprej si ogledamo obnovljen amfiteater, ki še danes služi namenu.

Nato gremo do Term Antonina. Te rimske terme so bile nekoč ene največjih in najbolj razkošnih v Rimskem cesarstvu. Ohranjene ruševine dajejo vpogled v rimsko arhitekturo in življenjski slog.

Akropola Byrsa: To je bilo središče starodavne Kartagine. Danes je na tem mestu arheološki park, kjer lahko obiskovalci vidijo ostanke templjev, hiš in drugih struktur.

Ogledamo si še ostanke rimskega pristanišča...

... in Narodni muzej Kartagine. Ta muzej hrani bogato zbirko artefaktov iz punskega in rimskega obdobja, vključno z mozaiki, kipi, keramiko in vsakdanjimi predmeti. Muzej ponuja vpogled v življenje v starodavni Kartagini.

Z vrha je tudi lep razgled na Kartagino.

V bližini je še modro mesto Sidi Bou Seid. Zelo turistično!

Ura se približuje odhodu, zato zaključimo in se odpeljemo v pristanišče. Ker smo tukaj prvič in seveda brez izkušenj, naredimo napako in smo tam že na prvi termin za check-in. To pomeni, da je tam še precej domačinov, ki ponujajo raznorazne stvari in usluge - in se jih je kar težko otresti. Ko smo se na ladji potem pogovarjali z izkušenim Slovencem, ki te poti opravi večkrat, nam je povedal, da je najbolje priti na check-in dobre pol ure pred zaprtjem. Če bi to vedeli prej, bi si lahko še slabe štiri ure ogledovali mesto.

Ampak - konec je naše poti in konec je velikonočnih praznikov. Tako je ladja kar precej polna, saj na svoji poti stoji tudi v Palermu. Tu pa dela veliko Tunizijcev. 

Ladja okoli enih ponoči izpluje iz Tunisa in pričenja našo pot nazaj proti domu.

Tunizija - 16.dan - El Jem

Pot: Sfax - El Jem - toplice Hammam Bent Jedidi

Zjutraj še malo polenarimo po kampu in opazujemo plitvo morje, ki za kopanje tukaj ni primerno.

 Nadaljujemo do mesta El Jem.  

Amfiteater v El Djemu je tretji največji rimski amfiteater na svetu, za Kolosejem v Rimu in amfiteatrom v Capui. Zgrajen je bil v 3. stoletju našega štetja in je lahko sprejel do 35.000 gledalcev. Amfiteater je bil uporabljen za gladiatorske boje, javne prireditve in druge spektakle.

Amfiteater je znan po svoji impresivni arhitekturi, ki vključuje tri nadstropja arkad in dobro ohranjene podzemne prostore, kjer so bili nastanjeni gladiatorji in živali.

Imamo željo spoznati toplice - takšne ne turistične - za domačine. Odpeljemo se proti Hammam Bent Jedidi. Ko pridemo v vas sploh nimamo občutka, da so tu toplice. 

Sprehodimo se po vasi in najdemo vhod - seveda ločen za moške in ženske. Z Lojzetom si ogledava moški del in nisva preveč navdušena. Ko prideva ven, sta ženski prav navdušeni - tako da sva tudi midva "primorana" v obisk. Po vstopnini, ki znaša 3 TD (1€), je najprej obvezno tuširanje - ki pa ni tuširanje, ampak te nekdo parkrat polije z vedrom vroče vode. Bazen je velikosti cca 8x8m v njem pa je voda, ki ima dobrih 50 stopinj. Izkušnja je podobna turški savni. Nekateri se kopajo, nekateri se polivajo z vodo. Sledi še masaža, ki se izvaja na tleh. Je precej aktivna, a nekako sva zdržala. Na koncu je bilo prav prijetno. Masaža stane dodatnih 5€.

V vasi, oziroma v okolici, imamo namen tudi prenočiti. 

Zvečer opazujemo Muskove satelite, ki v ravni črti potujejo nad nami. Po masažah smo prijetno utrujeni, zato se bo zadnje spanje v Tuniziji prav prileglo.

Tunizija - 15.dan - proti severu

Pot: Jerba, Sfax

Zjutraj se zbudimo v jutro, ki je prav romantično. 

Ogledamo si še nekaj znamenitih plaž, a nas mivka nekako ne pritegne. Tudi piha precej svež severni veter, ki je ponoči razgnal peščeni mrč prejšnjega večera.

Mimogrede vidimo tudi precej sodobnih resorjev, ki nestrpno čakajo all inclusive turiste.

Vidimo pa tudi take, ki jim je rok že potekel. 

Odidemo nazaj preko nasipa na celino ter se po najkrajši poti odpeljemo proti Sfax-u. Spet se vozimo med nepreglednimi nasadi oljk.

Sfax spustimo, saj smo že malce utrujeni od turizmanja. Obala tukaj ni ne vem kako prijazna in lepa, zato tudi ne najdemo primernega prostora pod svobodnimi zvezdami. Malo s težkim srcem se namestimo v še kar prijeten kamp...

... si skuhamo večerjo in gremo na sprehod po vasi.