Drava - Veslanje od Bresternice do Fale

Veslanje  Bresternica - ruški most - 26.4. - 27.4.2026

V soboto pozno popoldan sva se odpeljala do Maribora, kjer sva imela planiranih še nekaj hitrih nakupov. Zvečer sva parkirala v Bresternici pri KD Sidro in prespala mirno noč. Zjutraj sva splavila najina kajaka. Prav vesela sva, da sva lansko leto osvojila sistem nalaganja čolnov na streho najinega kombija in spet osvojila potepanje po rekah, jezerih in morju.

 Tokrat sva se namenila proti ruškemu mostu. Drava je bila mirna in prijeten vetrič je pihal v smeri veslanja. 

Po desetih kilometrih sva prispela do ruškega mostu. 

Ker je bilo veslanje zelo prijetno, sva nadaljevala proti HE Fala. Ko sva se obrnila, sva računala, da nama bo tok reke omogočil hitro vrnitev. Ampak ni bilo tako. Iz smeri Maribora je pihal kar precej močan veter, ki nama je prej sicer pomagal. Tudi reka praktični ni tekla. Izvedela sva, da je sedaj, ko je vreme lepo, čez dan dovolj električne energije iz sončnih elektrarn in podnevi zato večina hidroelektrarn stoji. Tako je bilo veslanje nazaj kar naporno. 

Vsa pot je bila dolga 22 km, opravila pa sva jo v malo več kot štirih urah. 

Popoldan sva se že vračala proti domu. Po poti sva obiskala še dvorec Vituš, ki sva ga že večkrat gledala iz reke. Okolica je že prav prijetno urejena, samo stavbo pa še čaka obnova.

Preko Lovrenaca na Pohorju se odpeljeva proti Rogli. Iz te strani še nikoli nisva šla na Roglo. Ob cesti so še vedno snežne zaplate, čeprav je bilo v Mariboru že več kot 25 stopinj.

Kratek izlet je bil uspešen in uspešno sva tudi začela sezono veslanja. Ni treba, da planiraš dolg izlet - tudi en dan z nočitvijo, ki ga lahko ukradeš skoraj kadarkoli, je lahko lep.

Paklenica

 Plezanje Paklenica - 17.4. - 19.4.2026

Tudi tokrat se nam je uspelo dogovoriti za plezanje v Paklenici. 4P + MP - torej nas je bilo šest - tri naveze. Kot že nekajkrat, smo se namestili v apartmaju Vitrenik, plezali pa smo tri dni. Vsi trije dnevi so bili več kot primerni za takšno dejavnost.

Na vrhu skoraj vsake smeri vedno očara pogled na čudovito obalo jadranskega morja.

Po celodnevnem plezanju se prileže še sprehod proti Kuli.

Preživeli smo tri lepe plezalne dneve z obljubo, da jih čim prej spet ponovimo. Paklenica ima res svoj nezamenljivi šarm.

Velike Lašče - 11.4. - 12.4.

Velike Lašče, Trubarjeva domačija, Kobilji curek, cerkev sv. Ahaca na Gori, Ljubljansko Barje

Dobil sem sporočilo, da je v Velikih Laščah prireditev - Pizziada Lasis - kreativno pečenje pizz. To je bil razlog, zakaj sva se v te konce Slovenije sploh podala. Ker sva bila bolj pozna, so ob najinem prihodu samo še redki picopeki, ki so bili že malo pod maligani, vztrajali pri peki. Seveda so bile pice temu primerne. Mogoče so bile dopoldan boljše.

Kar hitro sva se odpravila malo v naravo - pogledat Kobilji curek - to je najvišji slap na Dolenjskem in je visok 30m. Več si lahko preberete na povezavi.

Sprehod po gozdu je bil prav prijeten, tudi slap je imel še nekaj vode. Ker se je že mračilo, sva poiskala 

prenočišče ob otroškem igrišču. Zjutraj sva se malo "razgibala" po igralih.

V bližini je Trubarjeva domačija. Vedno, ko se peljeva tu mimo na Krk, nimava časa za take oglede. Tokrat pa se sprehodiva po jutranjem aprilskem soncu.

Nazaj proti Ljubljani se ustaviva še pri gradu Turjak, na katerem potekajo obnovitvena dela. Kot kaže, ga bodo uredili v nastanitvene namene. Vsekakor je pohvalno, da se kulturna dediščina obnavlja, saj je grad še pred časom imel zelo žalostno podobo.

Najdeva še hribček v bližini in obiščeva cerkev sv. Ahaca na Gori. Sprehod je prav prijeten.

Cerkev sv. Ahaca je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. Z oltarno plastiko in stensko poslikavo predstavlja gotski slog.

Visoka cerkvena ladja ima nekaj gotskih oken in prav takšna vrata. Zvonik stoji posebej, nekaj metrov stran. V času turških nevarnosti, ki so dve stoletji pretresale naše kraje, je imel vlogo relejne opozorilne postaje.

V Sloveniji so s signalom o preteči nevarnosti začeli v Kostelu, z dimnimi signali in ognjem prešli prek ribniške Svete Ane in Grmade do Ahaca in od tu naprej proti Ljubljani. Tako lahko še danes vidimo, da je bil njegov prvotni namen obrambni stolp.

Kasneje so na Gori, kot domačini imenujejo markanten hrib, plemiči Auerspergi iz gradu Turjak cerkev prezidali v današnjo obliko v čast zmage nad Turki v sloviti bitki pri Sisku. Med bitko je namreč odločilno vlogo odigral ravno Andrej Turjaški, mladi poveljnik kranjskih strelcev.

Sveti Ahac, sicer tudi sam rimski vojak in poveljnik, pa je postal zavetnik znamenitih Turjačanov. S to zmago se je vzpostavilo vojaško ravnotežje v boju proti Turkom, ki so potlej le še redko vdirali na tedanjo Kranjsko in Štajersko.

Izlet zaključiva s kolesarskim izletom po Ljubljanskem Barju. Peljeva se do Iškega Vintgarja.

Ker sva prvotno načrtovala še en počitniški dan, doma ignorirava hišo in prespiva v kombiju pod kozolcem. Seveda pripraviva dobro večerjo in nazdraviva posebnemu dnevu.