Velike Lašče, Trubarjeva domačija, Kobilji curek, cerkev sv. Ahaca na Gori, Ljubljansko Barje
Dobil sem sporočilo, da je v Velikih Laščah prireditev - Pizziada Lasis - kreativno pečenje pizz. To je bil razlog, zakaj sva se v te konce Slovenije sploh podala. Ker sva bila bolj pozna, so ob najinem prihodu samo še redki picopeki, ki so bili že malo pod maligani, vztrajali pri peki. Seveda so bile pice temu primerne. Mogoče so bile dopoldan boljše.
Kar hitro sva se odpravila malo v naravo - pogledat Kobilji curek - to je najvišji slap na Dolenjskem in je visok 30m. Več si lahko preberete na povezavi.
Cerkev sv. Ahaca je bila zgrajena v prvi polovici 15.
stoletja. Z oltarno plastiko in stensko poslikavo predstavlja gotski slog.
Visoka cerkvena ladja ima nekaj gotskih oken in prav takšna
vrata. Zvonik stoji posebej, nekaj metrov stran. V času turških nevarnosti, ki
so dve stoletji pretresale naše kraje, je imel vlogo relejne opozorilne
postaje.
V Sloveniji so s signalom o preteči nevarnosti začeli v
Kostelu, z dimnimi signali in ognjem prešli prek ribniške Svete Ane in Grmade
do Ahaca in od tu naprej proti Ljubljani. Tako lahko še danes vidimo, da je bil
njegov prvotni namen obrambni stolp.
Kasneje so na Gori, kot domačini imenujejo markanten hrib,
plemiči Auerspergi iz gradu Turjak cerkev prezidali v današnjo obliko v čast
zmage nad Turki v sloviti bitki pri Sisku. Med bitko je namreč odločilno vlogo
odigral ravno Andrej Turjaški, mladi poveljnik kranjskih strelcev.
Sveti Ahac, sicer tudi sam rimski vojak in poveljnik, pa je
postal zavetnik znamenitih Turjačanov. S to zmago se je vzpostavilo vojaško
ravnotežje v boju proti Turkom, ki so potlej le še redko vdirali na tedanjo
Kranjsko in Štajersko.
Izlet zaključiva s kolesarskim izletom po Ljubljanskem Barju. Peljeva se do Iškega Vintgarja.
Ker sva prvotno načrtovala še en počitniški dan, doma ignorirava hišo in prespiva v kombiju pod kozolcem. Seveda pripraviva dobro večerjo in nazdraviva posebnemu dnevu.


