Zjutraj naju pričaka čudovito jutro. Kar nisva mogla dočakat, da se podava v višine. Po zajtrku nisva spila niti prve kave, tako sva želela naprej.
Zapornica na cesti je odprta, kar je dobro znamenje. Na višini našega Triglava spijeva prvo jutranjo kavo. Z višino se razgledi večajo. Prijetno toplo je in skoraj brez vetra.
Razgledi so res tako veličastni, da bi lahko ves čas fotografiral na katerokoli stran.
Je pa na severni strani še kar precej snega, kar sva tudi pričakovala. Cesta je na nekaterih deli malce težje prevozna, a nama ne povzroča večjih težav.
Pot se spet spusti na višino okoli 2200 m. Spet srečujeva berberske vasice. Bivališča so zgrajena iz lokalnega materiala, zato so skoraj nevidna, ker se tako zlijejo z okolico.
Pridne roke obdelujejo, zgleda, rodovitno zemljo. Vse zaplate so lepo obdelane in že posejane s pridelki.
Cesta se vije ves čas med 2000 do 2500 m. Na severnih pobočjih je še precej ostankov snega, na prisojnih pa je že precej pomladno.
Okolica je zelo prikupna in fotogenična. Zanimive skalne formacije in kontrastno zasneženi vršaci.
Cesta se spet začne vzpenjati. Postala je malo slabša. Asfalt je izginil. Strmina se proti koncu tudi precej poveča.
Bližava se drugemu prelazu - Tizi n Ait Imi Višinska tabla je zasuta v snegu, zato si pomagam na drug način.
Tudi tukaj so razgledi čudoviti, kamor pogledaš.
Na severni strani je tudi tukaj še obilo snega. Prava bob steza. Še dobro, da prometa skoraj ni. Ves čas poti sva srečala samo 5 avtomobilov.
Vožnja pa izgleda nekako takole:
Po prečenju zasneženega pobočja...
... se spustiva v dolino Ait Bougmez.
Dolina Ait Bougmez je pravi
zaklad, kjer lahko vidiš pristne vasi iz blatne opeke v katerih živijo izredno prijazni ljudje. Polno je tudi obdelanih teras, kjer raste vse, kar ti ljudje potrebujejo. Dolina se imenuje "dolina srečnih ljudi"
Danes je nedelja in v vasi, skozi katero se peljeva, je velika tržnica. Tu se lahko kupi vse - od zelenjave do pralnega stroja.
Ko zapelješ v vas, kjer imajo tržnico se nikomur nikamor ne mudi, nihče se za nič ne razburja in vsi so videti zadovoljni - zgleda pa takole:
Videla sva tudi ženske, ki so prale perilo v reki. Zgleda, da imajo v nedeljah pralni dan. Oprano perilo pa sušilo na vejah, grmovju, pa tudi takole:
Po poti srečava tudi pastirje s kozami...
... rešiva s ceste dve želvi...
in ves čas občudujeva avtentične vasi.
Danes se nama je Visoki Atlas predstavil v najlepši možni luči. Sneženi vrhovi in s snežnimi zaplatami polna pobočja obsijana s soncem, barvita pokrajina, idilične vasi in prijazni ljudje - več si človek od dneva ne more želeti.