Delo doma se je malo uneslo in odšla sva še malo na morje. Tokrat sva se odločila za Istro - bolj točno za Červar. Tukaj imava lepe spomine na kar nekaj poletij in podaljšanih vikendov, ko sva oziroma smo jih preživeli v prijateljevem apartmaju.
Po poti obiščeva Planinsko jamo, ki je sicer zaprta. Ampak ograja nama ne prepreči, da se sprehodiva do nje.
V morskem okolju si skuhava večerjo, potem pa odideva na spanje na bolj varen prostor. Čeprav je tu čez dan in zvečer kar precej kopalcev in avtomobilov, v večernem mraku vsi odidejo. Verjetno takšne prostore organi ponoči še posebno radi nadzirajo in bilo bi predrago preizkušati njihovo dobro voljo.
Naslednji dan zajtrkujeva že na starem mestu. Morje je toplo. Po oceni ima še 25 stopinj. Tudi vreme je prav prikladno toplo, da sence niti ne iščeva - čeprav jo je tu v izobilju.
S kolesi, ki tokrat potujeta z nama, se odpeljeva ob obali do Poreča. V pristanišču je parkiran Prince of Venice in čaka, da odpelje turiste na potovanje.
Midva nisva med njimi. Se pa s kolesi potepava malo po okolici mesta.
Samo mesto ne kaže, da bi se sezona že počasi končevala. Povsod je še precej ljudi, ki se sprehajajo, si ogledujejo mesto, posedajo po lokalih in gasijo žejo ter ližejo sladoled.
Midva preživiva miren popoldan ob najinem mobilnem domu. Proti večeru se še sprehodiva dobrih 6 km do Červarja in nazaj. Ob sončnem zahodu sva že spet "doma".
Naslednji dan kolesariva na drugo stran - mimo Červara...
... do uvale Santa Marina in mimo Vabrige do Tar-a. V Vabrigi gledava, koliko novih in modernih apartmajev so že postavili in koliko jih še gradijo. Najde pa se še kakšna prav lepo urejena kamnita hiša.
Po poti domov se pogovarjava, če bi naslednje leto le kupila vinjeto za naše AC. Za take kratke izlete je škoda zapravljati čas za vožnjo po magistrali, mestih, vaseh in vseh omejitvah na 40 in 50 - ali pa tudi ne.
Zvečer, ko prideva domov, je le še 10 stopinj. Spomin na lepe in tople sončne zahode pa vseeno ostaja.
