Ker poletje še kar vstraja z visokimi temperaturami, sva se odločila, da se greva malo ohladit na morje. Od zadnjega obiska morja je že dva meseca.
V četrtek proti večeru nama le uspe, da se odpeljeva od doma. Prenočila sva pri gradu Bogenšperk.
Po zajtrku se sprehodiva še po grajskem drevoredu.
Vožnja po regionalnih cestah hitro mine, čeprav gre počasneja kot po dragih in prepolnih slovenskih avtocestah. Malo čez poldan sva že prispela do Povil. Za ovinek sva se odločila zaradi precej vročega vremena. Ker je Novovinodoljska riviera pod Velebitom, se v morje steka hladna sladka voda - zato je morje bolj osvežujoče.
Prvi dan nameniva samo kopanju. Danes se nama še ne ljubi raztovarjati čonov s strehe kombija.
Naslednji dan splaviva čolne. Greva pogledat zaliv Žrnovice...
... potem pa nadaljujeva še do Klenovice, kjer na plaži ni videti, da je konec sezone. Na tem delu morske obale sva videla že več stolpov, za opazovanje tun. Pred več kot sto leti je bilo na tem območju očitno precej teh tib. Res je morje je tukaj precej globoko in čisto.
Veslanje je zanimivo, saj plujeva mimo obalnih brezen in jam.
Že vso noč naju je zibala burja, ki je proti večeru začela pihati. Zjutraj sva se zato odpravila do razgledne točke nad Ledenicami. Po poti si ogledava še razvaline rimskega gradu.
Iz razgledne točke vidim, da se bomo po tem delu Jadrana že kmalu vozili po novi avtocesti. Res manjka ta del. Največja prednost nove ceste je, da bo ves tranzit šel tja, popotniki pa bomo lahko uživali v serpentinah in zalivih Jadranske magistrale.
Burja počasi pojenja, midva pa se odpeljeva na Krk. Čeprav sva pred časom že parkrat veslala okoli mostu na Krk, še vedno rada ponoviva to turo.
Za spanje se odpeljeva nazaj na celino, saj verjetno obalo organi nadzorujejo. Zvečer imava lep razgled na Krški most iz višine.
Ko gledava nepretrgano kolono vozil, ki se vozijo preko njega se postavi vprašanje, ali je na otoku sploh kdo ostal. Šele po polnoči (ko se slučajno zbudim) vidim, da je sedaj prometa manj.
Zjutraj se dobiva s prijateljema, ki sta danes prispela na Krk. Srečamo se v Vozu nato nadaljujemo druženje v Šilu - na nam znanem zalivu. Tukaj je nekaj avtomobilov, tudi dva kamperja. Zvečer se vseeno odpeljemo spat bolj na celino.
Naslednje jutro obiščemo Vrbnik.
Ker najdemo parkirni prostor tik ob morju, svameva čolne in odveslava proti "Rožnatemu zalivu", prijatelja pa se odpeljeta nazaj v Šilo. Rožnati zaliv ni osamljen, čeprav je dosegljiv le po vodi. Ampak za pol ure, ko sva tam, naju družba ne moti. Voda je kristalno čista, skozi njo pa prosevajo rožnati kamenčki.
Vrneva se proti Vrbniku in mimo njega nadaljujeva še po severo zahodni obali. V zalivčku s kamnečki se še skopava, nato pa se vrneva v Vrbnik.
Popoldan se tudi midva kopava v družbi v Šilu. Proti večeru se odpeljemo proti NP Risnjak, kjer v tišini tamkajšnjih gozdov po večerji prijetno kramljamo. Noč je mirna in temna. Zjutraj se razidemo, ker imava namen še opraviti dva obiska.
Po poti proti domu naju pri Sevnici še dodobra opere dež. Ko prideva popoldan domov, pa naju pozravi mavrica - ne ena, kar dve.
