Zjutraj so naju zbudile koze, ki so prizvončkljale mimo. Kako so živali organizirane, saj brez človeškega vodstva najdejo hrano in ohranjajo čredo skupaj. Vse koze so sledile vodnici.
Pred odhodom sva se kopala v najinem zalivu v kristalni vodi.
Prečkala sva Kreto do njene južne strani. Hotela sva si popravit vtise o tukajšnjih kanjonih. Izbrala sva Imbros Gorge. To je 8km kanjon, ki se prične na višini 700m. Obljubljajo, da se lahko na najožjem delu dotakneš obeh sten. Odločila sva se za malo drugačen pristop. Odpeljala sva se do dna, tam pustila avto in se po kanjonu vzpela malo čez polovico. Vse lepe stvari so namreč v drugi polovici kanjona. Pridno sva prehodila 450 v.m. in 4,5 km navzgor - nato pa še seveda navzdol. V kanjonu je bilo kar precej ljudi in 95% jih je hodilo navzdol. Problem take hoje je v organizaciji prevoza na začetek poti. Taksiji in avtobusi so turistično dragi. Sicer pa je treba za vstop plačati vstopnino. Na obeh koncih prodajajo/kontrolirajo vstopnice.
Kanjon je lep. Poleg visokih sten ima tudi en velik naravni most (okno). Na najožjem delu pa se res lahko dotakneš obeh sten.
Zvečer najdeva prijetno obalo, kjer bova prenočila. Za jutri napovedujejo deževno vreme.
Ponoči je res deževalo in pihal je precej močan veter. Zjutraj so bili veliki in glasni valovi.
Vreme je bilo res zelo spremenljivo. Od toplega sonca do hitre nevihte. Odločila sva se za kratek sprehod to trdnjave v mestu Frangokastello.
Razen gradu (ki je trenutno zaprt), plaže, tavern in nekaj trgovin, v vasici ni drugega. Vrneva se do kombija po plaži.
Za popoldan pa imava v načrtu ogled zanimivih skalnih formacij in ene skrite jame. Do obeh zanimivosti naju vodi Mapy.

Poiskati jamo pa je v tem okolju kar zalogaj.
Iskanje obrodi sad in najdeva jamo. Se je treba kar potruditi in splezati kakšnih 10m. Še dobro, da imava izkušnje. Tudi v jamo se je treba kar potrudit, saj vhod ni višji kot pol metra. Pričaka te dvoranica polna kapnikov.
Jama je diskretna - skoraj sramežljiva. In prav v tem je njen čar. Ne vsiljuje se, ampak se razkriva - kot tisti redki kraji, ki zahtevajo malo pozornosti, malo počasnosti, malo prisotnosti.
Vrneva se "domov" in na isti plaži - sicer malo višje - prespiva še eno noč. Jutri je najin zadnji dan na Kreti. Narava tudi danes ne skopari z lepimi barvami zahoda.




















Ni komentarjev:
Objavite komentar