Odpeljala sva se od slapov Neda in takoj srečala zanimiv kipec ob cesti. Zgleda, da je spil že kar nekaj steklenic.
.... in občasno ozkih, sicer lepih cest ...
... sva se pripeljala nazaj do morja. Danes si bova ogledala znano plažo - Voidokilija. Kljub nizki sezoni, je bilo parkirišče precej zasedeno. Romantična plaža v obliki črke omega.
Z bližnjega grička je razgled še lepši.
Na drugem delu vhoda v zaliv so razvaline starega gradu Paleokastro, ki pa ga nisva obiskala.
Nadaljujva do mesta Pilos in se povzpneva na grad.
Niokastro je glavna in izjemno dobro ohranjena trdnjava, ki
stoji neposredno nad današnjim mestom. Leta 1573 so jo zgradili Osmani z
namenom, da bi po porazu v bitki pri Lepantu nadzorovali južni vhod v strateški
zaliv. Zgrajena je bila že za dobo smodnika, zato jo obdajajo nizko, debelo
obzidje in močni bastioni. V njeni notranjosti si lahko ogledate preurejeno
cerkev ki je bila nekoč mošeja in arheološki muzej v nekdanji francoski
vojašnici.
Z gradu je lep razgled na vstop v zaliv.
Pot nadaljujeva do slapov Polylimno, ki so na poti na drugi prst. Slapovi Polylimno so zelen skriti raj na
jugozahodnem delu Peloponeza. Ime v grščini pomeni "veliko jezer" (poly - veliko, limni - jezero). Reka se skozi bujno, senčno sotesko spušča v verigi
številnih stopničastih slapov in naravnih turkiznih tolmunov. Najbolj znan in
največji je slap Kadi, ki pada približno 25 metrov globoko v čudovito jezero.
Midva obiščeva tri, vseh pa je menda 15. Ni pretirane vročine, zato osvežitev kljub romantičnim jezercem ne pride v poštev.
Odpeljeva se do plaže Paralia Velika. Tik ob morju se utaboriva. Večer je prav poletno topel. Zjutraj se najprej sprehodiva po dolgi mivkasti plaži, nato pa se še kopava v toplem morju.
Na plaži je tudi zanimivo naplavljeno deblo.
Nadaljujeva mimo mesta Kalamata po zahodni strani drugega prsta. Plaže so tukaj drugačne - bolj po najinem okusu.
Cesta se tukaj v hribovitem delu mimogrede dvigne na 500m. Temu primerni so tudi razgledi nazaj proti Kalamati...
... in naprej proti koncu drugega prsta.
Za kopanje se ustaviva na plaži Paralia Ritsa.
Po kosilu nadaljujeva do jame Diros. Danes je premalo časa za ogled, zato v bližini najdeva osamljeno prenočišče.
Bila sva nemalo začudena, ko je pripeljal do naju avtomobil. Prijazen domačin nama je ponudil olive, jajca, vino - seveda za evrsko protivrednost. Nekaj sva kupila, da možakar ni imel poti zaman.
Po lepem sončnem zahodu sva ob dobrem filmu počakala na noč.