Danes sva nočila v bližini mesta Denmate.
Vstope v vsa večja mesta v Maroku krasijo široke avenije in obcestne svetilke. Tudi mesto Denmate ni izjema.
Cesta proti Marakešu je dolgočasno ravna in precej luknjasta. Danes jo v lepem dnevu krasijo polja oljne repice. Cvetoče njive me spominjajo na prvomajske izlete z družino iz mojega otroštva.
Proti prelazu vodi cesta, ki nekaj časa poteka ob akumulacijskem jezeru Barrage Yacoub el Mansour. Jez napaja reka Nfiss. Jezero leži tik ob slikoviti vasici Ouirgane. Skupaj s sosednjim jezom Lalla Takerkoust je eden ključnih vodnih virov za plodno regijo Haouz, v kateri leži tudi Marakeš.
Cesta, ki pelje proti prelazu Tizi n'Test je v rekonstrukciji. Ves čas poti naju spremljajo veliki stroji, ki urejajo cesto in odstranjujejo podore kamenja. Škoda, saj gneča precej moti sicer romantično pokrajino.
Prelaz Tizi n'Test povezuje Marakeš z dolino Souss in mestom
Taroudannt. Visoki Atlas preči na
višini 2100 m.
Cesto čez prelaz so zgradili francoski inženirji med letoma 1926 in 1932. Gre za 48 kilometrov dolgo pot, vklesano v zahteven gorski teren .
Na južni strani se cesta spusti v ostrih ključih čez pobočja.
Od vrha je cesta popolnoma nova, vendar so tudi že tu vidni vdori kamenja. Nižje pa potekajo dela na širitvi trase. Ves čas pa opazujeva trud gradbenikov, da bi preprečili nestabilnim pobočjem, da bi kvarili njihovo delo.
Sonce ravno zahaja, ko najdeva današnje prenočišče. Topel večer je zato lahko v miru večerjava pod zvezdnim nebom.














