četrtek, 29. oktober 2026

Grčija 2026 - 29.10. - Peloponez - Mistras, Šparta, samostan Elona

Sveže jutro ni bilo pravšnje za kopanje. Le deset stopinj je kljub vsemu premalo, da bi me topla voda zvabila vase. Vrneva se nazaj v mesto Skala, kjer dopolniva zalogo pomaranč. Kupiva tudi nekaj olivnega olja. 

Današnji prvi cilj je mesto Mistras. Pot vodi ob lepem gorskem masivu Tajget, kjer je tudi najvišji vrh na Peloponezu. Sveti Ilija - po slovensko.


Ko sem pripravljal plan izleta, sem planiral tudi vzpon na ta vrh. Danes se je izkazalo, da vreme jutri, ko bi bil časovno primeren dan ne bo dobro in vzpon bo moral počakati na naslednjič. 

Greva v Mistras do gornjega gradu. Podava se na raziskovanje Bizantinske zapuščine.

Mistras je eno najpomembnejših in najbolj fascinantnih arheoloških najdišč v Grčiji. Gre za izjemno ohranjeno utrjeno bizantinsko mesto duhov, ki leži na strmih pobočjih gore Tajget v neposredni bližini zgodovinske Sparte.  

Mesto so leta 1249 prvotno ustanovili frankovski križarji, ko je knez Viljem II. Villehardouinski na vrhu hriba zgradil mogočno trdnjavo. Kmalu zatem so nadzor prevzeli Bizantinci in Mistras je postal glavno mesto ter eno najpomembnejših kulturnih, znanstvenih in političnih središč poznega Bizantinskega cesarstva. Tu je bil leta 1448 kronan tudi Konstantin XI. Paleolog, zadnji bizantinski cesar.

V 14. in 15. stoletju je mesto privabljalo vrhunske izobražence, filozofe in umetnike. Mistras je postal središče bizantinske renesanse, kar se še danes odraža v čudoviti arhitekturi in izjemnih stenskih poslikavah. 

Cerkve, kot sta Agios Demetrios in Agioi Theodoroi, slovijo po izjemno dobro ohranjenih, živopisanih freskah iz poznega srednjega veka.




Grad na vrhu (Akropola) ponuja čudovit panoramski razgled na celotno lakonijsko ravnico in sodobno Šparto spodaj.

Despotova palača je vzorno renovirana. V njej je s sodobno tehniko prikazano življenje v mestu. Imajo tudi bogate zbirke bizantinskih oblačil.



Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja je mesto začelo propadati, ker so v bližnji ravnici ustanovili sodobno Šparto. Prebivalci so se postopoma izselili, zadnji pa so kraj zapustili sredi 20. stoletja.

Z ogledom nadaljujeva v Špati. Po lepo vzdrževanem nasadu oljk prideva do ostankov antične Šparte. Špartanci so verjeli, da so njihovi najboljši zidovi njihovi možje, zato mesta niso obdali z obzidjem. Ker niso gradili mogočnih templjev in palač kot v Atenah, so danes ostanki antične Šparte precej skromni. Obiskovalci si blizu sodobnega mesta lahko ogledamo predvsem ruševine starodavnega gledališča, akropole in znameniti kip kralja Leonidasa.

Antična Šparta je bila ena najmočnejših in najbolj edinstvenih mestnih držav v stari Grčiji, znana po svoji strogi vojaški urejenosti, neustrašnih bojnih silah in nenavadnem družbenem sistemu.

Špartanski dečki so morali že pri sedmih letih zapustiti družino in vstopiti v državni sistem stroge vzgoje. Učili so jih prenašanja bolečine, discipline, preživetja v naravi in vrhunskega bojevništva.

Prebivalstvo je bilo strogo razdeljeno. Polnopravni državljani Špartiati so bili elitni bojevniki, trgovino in obrt so vodili perieki, težko kmetijsko delo pa so opravljali heloti – državni sužnji, ki so jih Špartanci nadzorovali s silo.

Špartanke so imele izjemno veliko svobode in pravic. Država jih je spodbujala k športu in telesni pripravljenosti, da bi lahko rodile močne otroke, imele pa so tudi pravico do dedovanja in upravljanja premoženja.

Šparta je zaslovela z junaškim odporom tristotih Špartancev pod vodstvom kralja Leonidasa v bitki pri Termopilah (480 pr. n. št.) proti Perzijcem. Kasneje so Špartanci porazili še Atene in postali vodilna sila v Grčiji.


Pot do Leonidija prečka tretji prst proti vzhodu. Pot se po 40 kilometrih vzpne preko 1200m, nato pa se spusti proti Mytoanskemu morju. Ko se cesta začne spuščati, prideva do lepega samostana Elona,  vzidanega v navpične in previsne skale. Imava srečo, saj prideva petnajst minut pred zaprtjem.



Ob mraku, ki je sedaj v pozno jesenskem času že pred 18 uro, najdeva plezalski parkirni prostor.