sreda, 28. oktober 2026

Grčija 2026 - 27.10., 28.10. - Kreta - iz južnega dela do Kissamosa

Danes je spet lep sončen dan. Odpeljeva se še malo proti vzhodu. 


Po poti večkrat srečava črede, ki prečkajo cesto. To storijo precej ležerno. Obnašajo se podobno kot Grki. Ne mudi se jim nikamor. Grkom se na splošno ne mudi. Izjema je le, ko so za volanom. 

Po poti obiščeva še plažo Korakas. Sonce spet greje in voda se še ni prav nič ohladila. Prav primeren dan za kopanje.

Južna stran Krete je prav kičasto lepa. Lepe plaže, visoke gore...


... in zavite ceste.

Morava obrniti nazaj proti severu. Izbereva cesto čez kanjon Kotsifou. Tik pred kanjonom je še cerkvica svetega Nikolaja, ki se sramežljivo stiska pod skale.

Tako malo prostora ima, da so morali zvonik postaviti posebej.


Preko kanjona je cesta speljana atraktivno. 


Na severno stran prideva pri mestu Rethimno. Po pomoti se spustiva v mesto, ki je polno turistov. Promet poteka kaotično počasi. Po najkrajši poti se spet zapeljeva do glavne ceste in po njej proti zahodu. Do mesta Kissamos - od koder imava jutri zjutraj trajekt nazaj na celino - do mesta Gythio. Severna stran otoka nama ni prav nič zanimiva. Mesta, hoteli, na morju križarke. Če še bova (ko bova spet) obiskala Kreto, bi rada raziskala še vzhodno in jugovzhodno stran. Če bi morala ostati na severu, se na Kreto sigurno ne bi vrnila več. 

Noč prespiva kar v pristanišču, saj morava biti na pomolu že ob sedmi uri. Ponoči spet dvakrat precej dežuje. Ampak jutro je vedro, čeprav so na nebu nizki sivi oblaki. Tudi piha kar precej. Vkrcanje poteka hitro in ob 8:15 odrinemo od brega. 


Ko zapustimo varno zavetje zaliva, se ladja prične precej nagibati. Po oceni so valovi med 2 in 3 metre. 10.000 kW močni motorji sto metrsko ladjo potiskajo smelo naprej, plovba pa je kljub temu precej pestra.

Že prej v pristanišču naju je nekdo pozdravil "dobro jutro". Ponovno sva ga srečala na ladji. Povedal je, da še več deset let hodita z ženo oktobra na Kreto - za en mesec z avtodomom. Doma je iz Trsta, tja sta priplula iz Neaplja. Pove, da tako slabega oktobra, kot je letošnji, ne pomni. Razen zadnjega tedna (čas, ko sva bila midva tam), je ves čas deževalo, pihalo in sploh ni bilo prijetno. Hvala Kreta, da sva imela skoraj vseh 6 dni lepo vreme. Kopala sva se vsaj trikrat dnevno, temperature pa so tudi bile podnevi vedno nad 24 stopinj, voda pa je imela še vedno več 22 stopinj.

Ladja na svoji poti pristane na dveh otokih. 


Zanimivi so pristanki grških trajektov. Nakladalno rampo odprejo že, ko je ladja še več kot 100 m oddaljena od obale. Na prvem otoku ladje sploh niso privezali, ampak je izkrcanje in vkrcanje potekalo kar tako, da je kapitan z motorji ladjo potiskal ob obalo. Pa so nalagali tudi kamion.

Valovi so se umirili, ko smo prispeli pod okrilje obale Peloponeza. Zadnji dve uri je bila plovba prav prijetna. Tudi sonce je sijalo in bilo je prijetno toplo. Izkrcali smo se po voznem redu. 


Ko sva hotela kupiti še par stvari (tudi pomaranče), so bile vse trgovine zaprte. Seveda, danes je 28.10. 

28. oktobra praznujejo Grki dan »NE« (po grško Epétios tou Óhi), ki je eden najpomembnejših grških državnih in verskih praznikov. S tem dnem se spominjajo dogodkov iz leta 1940, ko je grški predsednik vlade Ioannis Metaxas odločno zavrnil ultimat italijanskega diktatorja Benita Mussolinija za brezpogojno predajo in vstop fašističnih sil v državo.

Ta zgodovinski »NE« je sprožil takojšen napad italijanskih sil, s čimer je Grčija uradno vstopila v drugo svetovno vojno, obenem pa je postal večni simbol narodnega ponosa, poguma in upora proti fašizmu.

Odločila sva se, da bova v teh koncih počakala do jutri, da bova lahko kupila pomaranče in olje.  Našla sva prijetno obalo, Kopala se nisva, saj je bilo komaj 15 stopinj.