Pot: ob reki Sapan do jame Gedelme, nato nazaj do plaže Olimpus in vzpon na goro Chimaera
Zjutraj se napotiva najprej po poti, ki nama jo je včeraj pokazal ribič. Prideva skoraj do morja, ampak ker še ni sonca, se ne odločiva za kopanje. Jutranji sprehodič pa je vseeno bil OK.
Namenila sva se ogledati jamo Gedelme. Do nje pot vodi po kanjonu reke Sapan. Vsi kanjoni tukaj imajo probleme z vodo, zato tudi ta ni posebno impozanten.
Ne izgubljava časa, ampak se odpeljeva naprej iskat jamo. V vasi ni nobene teble, ki bi nakazovala, kje je. Uporabiva Mapy in jo po dveh neuspelih poskusih vendarle najdeva. Dobrih 100 m globoka je, ima nekaj kapnikov. Vseeno je vredna ogleda.
Vračava se nazaj v zaliv Olimpus. Zvečer bova obiskala "gorečo goro" Chimaera.
Gora Chimaera (turško Yanartaş, kar pomeni
"goreča skala") je eden najbolj mističnih in edinstvenih naravnih
pojavov v Turčiji. To ni gora v klasičnem smislu, temveč hribovito območje,
kjer iz skal in razpok v zemlji izhajajo večni naravni plameni. Plameni
gorijo dan in noč skozi vse letne čase že tisočletja. Plameni so
posledica naravnega metana in drugih plinov, ki se sproščajo iz
zemlje in se v stiku s kisikom vžgejo. To je geološki fenomen, znan kot
"zemeljski ogenj".
Po grški mitologiji je tu prebivala Himera (Chimaera),
v antiki pa je bilo to mesto svetišče, kjer so ljudje prihajali častit
bogove (predvsem Hefesta, boga ognja).
Chimaera je čarobna in skrivnostna destinacija, kjer se
združujejo narava, mitologija in zgodovina v edinstven doživljaj.
Proti večeru se nabere kar precej turistov. V večini so Rusi.
Nisva čakala noči - še dobro, saj sva na poti navzdol srečala še vsaj sto ljudi, ki so se vzpenjali.
Najdeva miren kotiček ob zalivu. Po pričakovanjih je noč mirna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar