Pot: Edessa, Pozar, Bitola, Kičevo
Zjutraj se po praznih grških avtocestah odpeljeva proti zahodu. Očitno Grki spijo dlje, saj sva prvi dve uri srečala samo par avtomobilov. Načrtovala sva obisk Halkidikija, a prave motivacije ni bilo, saj je turobno nebo zakrivalo ves želeni del. Celo deževati je pričelo, zato sva prilagodila plan in odšla proti severozahodu Grčije proti mesti Edessa. V bližini tega mesta so tudi obetajoče toplice Pozar.
Ko sva prišla, je bila gneča kar precejšnja.
Slapovi so nastali z velikim potresom v 14. stoletju, ki je
spremenil tok reke Vodas (ali Edesseos). Prej je reka tekla južneje, nato pa se
je zaradi potresa preusmerila in padla čez skalno steno prav v središču
današnjega mesta.
To so najvišji slapovi na Balkanu in edini, ki se
nahajajo neposredno v središču mesta.
Območje slapov je razdeljeno na več delov in je urejeno kot
čudovit park, kjer se lahko sprehajate po mostičih in stezah. Ob
parku je tudi muzej.
Veliki slap (Karanos) - je največji in najbolj impresiven
slap, visok 70 metrov. Pod njim je nastal naravni bazen z ledeno mrzlo
vodo. Po legendi je z njegovega vrha leta 1913 skočil makedonskega revolucionarja Zafeirakisa
Theodosioua, da ne bi padel živ v roke Osmanom.
Ob glavnem slapu je še vrsta manjših slapov,
ki jih lahko občudujete s posebej zgrajenih lesenih mostov in platform. Najbolj
znan med njimi je slap Lamda, ki ima značilno obliko grške črke Λ.
Pod slapovi obstaja tudi jama. Do njenega vhoda vodi pot za padajočim slapom. Menda so v jami tudi številni netopirji. Žal je bila v času najinega obiska jama zaprta.
Sprehodiva se še mimo muzeja, ki je bil tudi zaprt. Tako sva si lahko ogledala le zunanji del.
Pot nadaljujeva preko grško makedonske meje. V Makedoniji še nisva bila sama. Moja želja pa je bil tudi ogled kasarne v Kičevu, kjer sem pred mnogimi leti preživel mesec svojega vojaškega življenja.



















Ni komentarjev:
Objavite komentar