Tunizija - 7.dan - Rommelova pista

Pot: Sbeitla - Gafsa - Redeyef - Rommelova pista

Zjutraj gremo do arheološkega najdišča in si ga ogledamo. Sprehod je kar precej dolg, saj je nahajališče res veliko.

Zanimivi so še izredno dobro ohranjeni mozaiki.

Osrednji trg rimskega mesta je dobro ohranjen.

Danes smo se odločili, da se izognemo policijskim kontrolam. Po mestu Sbeitla, se po "mestnih" ulicah odpeljemo do stranske ceste za Gafso. Vožnja je slikovita in precej bolj odraža dejansko življenje prebivalcev Tunizije. Ker so ceste precej dotrajane, povprečna hitrost ni ne vem kako velika. A saj se nam ne mudi.

Mesto Gafsa spet zapustimo po "mestnih" ulicah. Pokrajina se spreminja in postaja pol puščavska. Zelenja skoraj ni več. 

Srečamo že tudi prve kamele.

V zahodni Tuniziji srečujemo vaške bencinske črpalke, kjer lahko po ugodni ceni kupiš poceni alžirsko nafto, katero zagotavlja črni trg. Pravzaprav lahko normalno gorivo dobiš na normalnih črpalkah le v večjih mestih.

V Redeyifu najdemo vstop na Rommelovo pisto. To je pista, ki jo je zgradila vojska generala Rommela preko gorovja, ker ga je zavezniška vojska stiskala proti Atlasu. Cesto so naredi v parih tednih in se po njej izmuznil zaveznikom. Cesta (pista) je še sedaj po osemdesetih letih uporabna. Dolga je 32km in na svoji poti premaga 800 višinskih metrov. Pokrajina ob njej je izredno slikovita, zato je še danes priljubljena pot avanturistov, ki potujejo po Tuniziji. Priporočena je uporaba 4x4.

Tudi mi se odpravimo po njej. Obljube z interneta o njeni lepoti so resnične in res nudi nepozabne poglede ... 

... in tudi vozniške užitke.

Da ne bi bilo lepega prehitro konec, se odločimo, in prespimo kar ob pisti v bližini oaze.  Ta noč bo tiha in mirna - to smo prepričani.

Tunizija - 6.dan - Table of Jugurtha

 Pot: Table of Jugurtha - Kaserine - Jebel Chambi - Sbeitla

Po varno prespani noči pred policijsko kontrolo, se odpeljemo do vznožja gore Table of Jugurtha.

Lepa cesta, ki pelje do gore, se konča nenadoma. Poleg je parkirni prostor, kjer v miru opravimo jutranje rituale.

Po poti - oziroma po stopnicah- se povzpnemo kakšnih 150 višinskih metrov.

Pridemo na planoto, ki je skoraj ravna. Že na začetku najdemo prave podzemne dvorane, ki so jih v zgodovini gore izkopali v goro.

Takoj na začetku poti je tudi molilnica in zatočišče pastirjev, ki tukaj pasejo ovce in konje.

Table of Jugurtha ima ime po numidijskem kralju Jughothu, ki se je uprl Rimu in je uporabljal to območje kot trdnjavo za obrambo pred rimskimi silami.

Na gori so imeli dobro organizirano oskrbo s pitno vodo. V ta namen so izdolbli bazene in uredili okolico bazena tako, da se je deževnica stekala v bazen.

Sprehodimo se po robu celotne gore in v odličnem vremenu občudujemo okolico, katera se iz višine res odlično vidi.

 

Ko se vrnemo z gore, nadaljujemo pot proti mestu Kasserine. To mesto je izhodišče za dostop do nacionalnega parka Jebel Chambi. V tem parku je tudi najvišja gora v Tuniziji - Jebel ech Chambi, katero nameravamo obiskati. Ko se peljemo proti izhodišču, naletimo na prepoved ob cesti.

Kljub prepovedi se peljemo do rampe. Tam nam najprej vojak, nato pa še kapetan obrazložijo, da je to vojaško območje in vstop v celotni nacionalni park ni dovoljen. Tako nam ostane le pogled na najvišji vrh.

Najdemo alternativo in se odločimo, da obiščemo arheološko najdišče v mestu Sbeitla. Med potjo nas na policijski kontroli spet seznanijo, da nas bodo zaradi "naše varnosti" spremljali do kampa, ki smo si ga izbrali. 

Po petnajstih minutah pride spremljevalno vozilo, ki nas pospremi najprej cca 10 km, nato se spremljevalec zamenja in nas novo spremljevalno vozilo "varno" odpelje v kamp.

Tu ugotovimo, da imajo tudi bazen - drugače pa je to hotel z uslugo parkiranja.

Tunizija - 5.dan - Dougga

Pot: Hammam...., Dougga, El Kef, Kalaat es Senam

Ponoči nas je uspaval dež. Tudi zjutraj je še občasno malo deževalo. To sicer ni prijetno za jutranjo toaleto. A to so pač svari, kateri se moraš navaditi, če želiš potovati na naš način.

Zjutraj je Lojze raziskal okolico in našel male toplice. To je skalna jama velikosti 2x1,5m in globine kakšen meter in pol. Vroča žveplena voda, ki tu privre na dan,  omogoči prijetno namakanje. Ker smo v arabskem svetu je problem, ker se moški in ženske ne kopajo skupaj. Seveda to ne velja za potrjene pare. Najdemo trenutek, ko ni v vodi nobenega in se prijetno pogrejemo v sicer hladnem in mokrem jutru. Male toplice so precej zasedene in štirje moški, ki so prispeli malo za nami, vljudno počakajo v avtu, dokler mi nismo gotovi.

Nadaljujemo pot proti Douggi. To je eno od najbolje ohranjenih rimskih mest v severni Afriki. Mesto je bilo posvečeno rimski triadi: Jupitru, Jononi in Minervi. Ogledamo si: rimsko gledališče, tempelj Capitol, Forum in ostale stvari.

Rimsko gledališče

Capitiol in Forum

Ko na parkirišču obračam kombi, vidim v vzvratnem ogledalu zanimivo odsev. Upam, da to pomeni, da bomo pot končali srečno in da nas ima Tunizija rada. 

Pot nadljujemo proti El Kef-u. To je zanimivo mesto. Mi se sprehodimo do gradu.

Z gradu je lep razgled na okolico.

Z gradu se vidi tudi mošeja, ki ima osem kotni minaret.

Naša današnja končna točka je Kalaat es Senam, ki je izhodišče za jutrišnji Table of Jogurtha - znamenito ravno goro.

Že na prvem krožišču na izvozu iz mesta, se zadeve zakomplicirajo. Policijska kontrola nas izloči in pregleda potne liste. Zanima jih, kam smo namenjeni. Ko jim povemo, nam naročijo, da počakamo. Po dobrih petnajstih minutah se pripelje policijski uradnik. Zanima ga, od kod prihajamo in kam gremo. Ko mu povemo, še malo telefonira, nato pa nas spusti dalje. Po kakšnih petih kilometrih je naslednja policijska kontrola. Ta je s puškami. Spet jih zanima naša pot, kje bomo prespali in seveda potni listi. Po kakšne pol ure nam povejo, da zaradi naše varnosti dobimo policijsko spremstvo. Spet traja kakšnih petnajst minut, da pride policijsko vozilo. Vrnejo nam potne liste in naslednjih 45 kilometrov sledimo temu vozilu - z utripajočimi smerniki in rdečo lučjo na strehi. 

Nato nas prevzame drugo vozilo. 

To nas pospremi do Kalaat es Senam. Spremstva smo imeli skoraj 70 km. Tu na upravi policije preverijo naše dokumente in nam dodelijo mesto za prenočevanje - ob policijski postaji.

Kljub prošnji, da bi spali kje bolj v naravi, se ne dajo pregovoriti. Zaradi naše varnosti seveda. Uklonimo se in preživimo bolj glasno, ampak varno noč ob cesti za Alžirijo, po kateri poteka glavna pot za črni uvoz alžirske nafte.

Tunizija - 4.dan - Ras Angela

Pot: Bizerte - Ras Angela - Hammam...

Zjutraj se prvič zbudimo v Tuniziji.

Najprej gremo v Bizete, kjer kupimo še SIM. Potem se sprehodimo še po medini in nakupimo nekaj zelenjave in sadja.

Prva bolj resna točka ogleda je najsevernejša točka Afrike - Ras Angela. Točko so označili s prikupnim spomenikom Afrike.

Narava na rtu je prav fotogenična. 

B&L si privoščita tudi kopanje, naju pa moti precej močan veter. Tudi temperatura vode okrog 17 stopinj naju ni prepričala, da bi se odločila za kopel.

Po obisku rta si v bližini privoščimo še kosilo.

Pot nadaljujemo proti današnji končni točki - lokalnih toplicah Hammam ... Po poti sem presenečen, ker okolica sploh ne izgleda kot Afrika. Polno je zelenja, obdelanih njiv in simpatičnih gričkov.

Za danes končamo v lokalnih toplicah. Ker je že skoraj noč - spregledal sem, da imajo tukaj drugačno uro kot doma - pridemo eno uro prepozno. Nekako izravnamo kombije in v miru prespimo novo noč v Tuniziji.

Tunizija - 3.dan - Trajekt

Trajekt

Zjutraj prispemo v Palermo. Nočna plovba je potekala mirno.

Seveda nas iz ladje ne pustijo. Počakamo do odhoda, po kakšnih petih urah. Nadaljujemo ob Siciliji. Čas si krajšamo v ladijski restavraciji in kavarni. Moram opisati dogodek, ki se mi je dogodil na ladji. Ravno ko pridem iz wcja na hodnik, iz ženskega wcja stopi mlada arabka. Kot gentlemen stopim nazaj in ji z roko nakažem, naj gre prva. Pogleda presenečeno, stopi dva koraka nazaj, se mi nasmehne in energično odkimal z glavo. Dogodek dobro opiše položaj ženske v arabskem svetu. Vedno je podrejena in vedno je druga. 

Po urniku prispemo po 28 urah v Tunis, okoli 22.30. Prvi vtis pristanišča je prav arabski.

Sledi izkrcanje in carinske obveznosti. Postopek je prav zanimiv. V trajektnih garažah ni nobenega osebja, samo tesno parkirani avtomobili in ozki izhodi. Po pričakovanju nepopisne gneče se izkrcanje odvija presenetljivo hitro. Ko pridemo do carine, najprej pristopi prvi, ki izpolni obvezne obrazce. Ti so seveda samo v arabščini. Potem pripravi prtljago na pregled. Potem pride mlad carinik, ki pregleda prtljago. Udari prvi žig. Nato pride drugi - višji po činu in udari drugi žig. Odpiše še par stvari na obrazce. Potem prvi zloži prtljago nazaj. Ob zahvali pričakuje še 10 evrov, katere seveda dobi. Potem greva na okence, kjer uradnik pregleda prometno dovoljenje in ga poveže s potnim listom. In seveda vse vestno žigosa. Pri naslednjem okencu čaka kakšnih 15 ljudi. Tu uradnik z enim prstom na tipkovnici vestno vnaša vse podatke iz potnega lista in prometnega dovoljenja. Vmes veselo kramlja z dvema sodelavcema, ki ga opazujeta pri delu. Po slabi uri le dobiva začasno uvozno dovoljenje za avto. Na banki še menjava denar in odpeljemo se do izstopa iz carine. Tam nam uradnik pobere vse papirje, ki so jih v dobrih dveh urah napisali in žigosali. Ostane nam samo en listič v prometnem dovoljenju. Ob drugi uri zjutraj prispemo na parkirni prostor, kjer prespimo preostanek noči.

Tunizija - 2.dan - Toscana

Pot: do pristanišča 

Zjutraj nas razveseli lep razgled na Toscano.

V dolini vidimo znamenito cerkev in se odločimo, da jo obiščemo.

 Pot nadaljujemo proti pristanišču Civiaveccia, od koder odplujemo proti Tuniziji.

Pred nami je mirno morje in nočna plovba do Palerma. Tokrat smo brez kabine, a noč vseeno kar dobro prespimo.