Tunizija - 5.dan - Dougga

Pot: Hammam...., Dougga, El Kef, Kalaat es Senam

Ponoči nas je uspaval dež. Tudi zjutraj je še občasno malo deževalo. To sicer ni prijetno za jutranjo toaleto. A to so pač svari, kateri se moraš navaditi, če želiš potovati na naš način.

Zjutraj je Lojze raziskal okolico in našel male toplice. To je skalna jama velikosti 2x1,5m in globine kakšen meter in pol. Vroča žveplena voda, ki tu privre na dan,  omogoči prijetno namakanje. Ker smo v arabskem svetu je problem, ker se moški in ženske ne kopajo skupaj. Seveda to ne velja za potrjene pare. Najdemo trenutek, ko ni v vodi nobenega in se prijetno pogrejemo v sicer hladnem in mokrem jutru. Male toplice so precej zasedene in štirje moški, ki so prispeli malo za nami, vljudno počakajo v avtu, dokler mi nismo gotovi.

Nadaljujemo pot proti Douggi. To je eno od najbolje ohranjenih rimskih mest v severni Afriki. Mesto je bilo posvečeno rimski triadi: Jupitru, Jononi in Minervi. Ogledamo si: rimsko gledališče, tempelj Capitol, Forum in ostale stvari.

Rimsko gledališče

Capitiol in Forum

Ko na parkirišču obračam kombi, vidim v vzvratnem ogledalu zanimivo odsev. Upam, da to pomeni, da bomo pot končali srečno in da nas ima Tunizija rada. 

Pot nadljujemo proti El Kef-u. To je zanimivo mesto. Mi se sprehodimo do gradu.

Z gradu je lep razgled na okolico.

Z gradu se vidi tudi mošeja, ki ima osem kotni minaret.

Naša današnja končna točka je Kalaat es Senam, ki je izhodišče za jutrišnji Table of Jogurtha - znamenito ravno goro.

Že na prvem krožišču na izvozu iz mesta, se zadeve zakomplicirajo. Policijska kontrola nas izloči in pregleda potne liste. Zanima jih, kam smo namenjeni. Ko jim povemo, nam naročijo, da počakamo. Po dobrih petnajstih minutah se pripelje policijski uradnik. Zanima ga, od kod prihajamo in kam gremo. Ko mu povemo, še malo telefonira, nato pa nas spusti dalje. Po kakšnih petih kilometrih je naslednja policijska kontrola. Ta je s puškami. Spet jih zanima naša pot, kje bomo prespali in seveda potni listi. Po kakšne pol ure nam povejo, da zaradi naše varnosti dobimo policijsko spremstvo. Spet traja kakšnih petnajst minut, da pride policijsko vozilo. Vrnejo nam potne liste in naslednjih 45 kilometrov sledimo temu vozilu - z utripajočimi smerniki in rdečo lučjo na strehi. 

Nato nas prevzame drugo vozilo. 

To nas pospremi do Kalaat es Senam. Spremstva smo imeli skoraj 70 km. Tu na upravi policije preverijo naše dokumente in nam dodelijo mesto za prenočevanje - ob policijski postaji.

Kljub prošnji, da bi spali kje bolj v naravi, se ne dajo pregovoriti. Zaradi naše varnosti seveda. Uklonimo se in preživimo bolj glasno, ampak varno noč ob cesti za Alžirijo, po kateri poteka glavna pot za črni uvoz alžirske nafte.