Trajekt
Zjutraj prispemo v Palermo. Nočna plovba je potekala mirno.
Seveda nas iz ladje ne pustijo. Počakamo do odhoda, po kakšnih petih urah. Nadaljujemo ob Siciliji. Čas si krajšamo v ladijski restavraciji in kavarni. Moram opisati dogodek, ki se mi je dogodil na ladji. Ravno ko pridem iz wcja na hodnik, iz ženskega wcja stopi mlada arabka. Kot gentlemen stopim nazaj in ji z roko nakažem, naj gre prva. Pogleda presenečeno, stopi dva koraka nazaj, se mi nasmehne in energično odkimal z glavo. Dogodek dobro opiše položaj ženske v arabskem svetu. Vedno je podrejena in vedno je druga.
Po urniku prispemo po 28 urah v Tunis, okoli 22.30. Prvi vtis pristanišča je prav arabski.
Sledi izkrcanje in carinske obveznosti. Postopek je prav zanimiv. V trajektnih garažah ni nobenega osebja, samo tesno parkirani avtomobili in ozki izhodi. Po pričakovanju nepopisne gneče se izkrcanje odvija presenetljivo hitro. Ko pridemo do carine, najprej pristopi prvi, ki izpolni obvezne obrazce. Ti so seveda samo v arabščini. Potem pripravi prtljago na pregled. Potem pride mlad carinik, ki pregleda prtljago. Udari prvi žig. Nato pride drugi - višji po činu in udari drugi žig. Odpiše še par stvari na obrazce. Potem prvi zloži prtljago nazaj. Ob zahvali pričakuje še 10 evrov, katere seveda dobi. Potem greva na okence, kjer uradnik pregleda prometno dovoljenje in ga poveže s potnim listom. In seveda vse vestno žigosa. Pri naslednjem okencu čaka kakšnih 15 ljudi. Tu uradnik z enim prstom na tipkovnici vestno vnaša vse podatke iz potnega lista in prometnega dovoljenja. Vmes veselo kramlja z dvema sodelavcema, ki ga opazujeta pri delu. Po slabi uri le dobiva začasno uvozno dovoljenje za avto. Na banki še menjava denar in odpeljemo se do izstopa iz carine. Tam nam uradnik pobere vse papirje, ki so jih v dobrih dveh urah napisali in žigosali. Ostane nam samo en listič v prometnem dovoljenju. Ob drugi uri zjutraj prispemo na parkirni prostor, kjer prespimo preostanek noči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar