Pot: Souh Lakad - Kebil - Douz - NP Jebil - Matmata
Topli izviri v Souh Lakadu imajo 60 stopinj. Ker vodo rabijo za namakanje, jo morajo ohladiti. Najprej jo hladijo v hladilnem stolpu, nato hlajenje nadaljujejo po kaskadah.
Pot: Souh Lakad - Kebil - Douz - NP Jebil - Matmata
Topli izviri v Souh Lakadu imajo 60 stopinj. Ker vodo rabijo za namakanje, jo morajo ohladiti. Najprej jo hladijo v hladilnem stolpu, nato hlajenje nadaljujejo po kaskadah.
Pot: iz Midesa, mimo Chebike do Tozeurja, nato v puščavo Ong Jemel, nato do slanega jezera Chott el Jerida
Prespimo mirno noč. Organi nas niso preganjali.
Mimo Temerze in Chebike nadaljujemo proti Tozeurju. Ob cesti se kažejo znaki, da gremo vedno bolj v puščavo.
Od Tazeurja gremo proti puščavi Ong Jemel. Tu je eno izmed prizorišč snemanja filma Star Ware. Ob poti nam občasno družbo delajo kamele.
Pripeljemo se do mesta, kjer so snemali film. Ker to Tunizijci jemljejo zelo turistično, tudi tu ne manjka spominkov vseh vrst. Ponujajo tudi jahanje kamel. Ponudniki se obnašajo arabsko. Eki predstavijo kamelo Ali Babo ...
Ko so videli, da ne bo uspeha, so šli nagovarjat druge turiste.
Mi smo se sprehodili po prizorišču snemanja in si ogledali filmske kulise.
Po ogledu smo se sprehodili do bližnjih sipin. Bile so občutno večje kot tise lani v Maroku.
Imeli pa smo še en cilj - in sicer obiskati osamelec, ki je od prizorišča oddaljen kakšnih 5 kilometrov. Po puščavski pisti se odpravimo do njega.
Ker za puščavo ni navigacijskih kart, je iskanje kar zahtevno. Kljub vsemu najdemo iskani osamelec.
Vračamo se po isti poti in spet nam družbo delajo kamele.
Kmalu pridemo do slanega jezera Chott el Jerid.
Slano jezero je eno najbolj izjemnih naravnih znamenitosti Sahare. Površina jezera je okrog 7000 km2. Je eno največjih v Afriki. Ker je jezero brez odtoka, se poleti skoraj popolnoma posuši, pozimi pa se napolni z vodo zaradi dežja in podzemne vode. Ko je jezero delno napolnjeno, lahko voda dobi različne odtenke (belo, zeleno, vijoličasto ali oranžno) zaradi mineralnih usedlin in alg. Poleti voda izhlapi, ostanejo pa debele plasti soli, po kateri se lahko celo vozi z avtom. V preteklosti so v jezeru živeli krokodili, vendar so zginili v začetku 20. stoletja.
Tudi mi preverimo trdnost jezerske podlage in obiščemo uničen avtobus sredi jezera.
V nadaljevanju poti vidimo tudi soline.
Dan zaključimo ob zelo toplih izvirih v kraju Souk Lahad. Voda na izviru dosega preko 60 stopinj.
Pot: Chebika - Temeza - Mides
Zjutraj nas pozdravi aprilsko sonce, ki je v polpuščavi že kar močno.
Gremo do oaze in se v simpatičnem tolmunčku osvežimo. Družbo nam delajo razburjene žabe, saj smo jim zmotili normalno jutro.
Po pisti, ki je sedaj postala že prava cesta,...
... se odpeljemo mimo velikih palmovih nasadov ...
... in hiš domačinov ...
do prve oaze - Chebike.
Ogledamo si še berbersko vas...
Tako pridemo peš do Tamerze, si ogledamo kaskado ter se odpravimo do kombijev. Odpeljemo se še do kanjona Mides. Tudi ta je zelo globok in praktično brez vode.
Pot: Sbeitla - Gafsa - Redeyef - Rommelova pista
Zjutraj gremo do arheološkega najdišča in si ga ogledamo. Sprehod je kar precej dolg, saj je nahajališče res veliko.
Zanimivi so še izredno dobro ohranjeni mozaiki.
Osrednji trg rimskega mesta je dobro ohranjen.
Mesto Gafsa spet zapustimo po "mestnih" ulicah. Pokrajina se spreminja in postaja pol puščavska. Zelenja skoraj ni več.
Srečamo že tudi prve kamele.