Pot: Chebika - Temeza - Mides
Zjutraj nas pozdravi aprilsko sonce, ki je v polpuščavi že kar močno.
Gremo do oaze in se v simpatičnem tolmunčku osvežimo. Družbo nam delajo razburjene žabe, saj smo jim zmotili normalno jutro.
Po pisti, ki je sedaj postala že prava cesta,...
... se odpeljemo mimo velikih palmovih nasadov ...
... in hiš domačinov ...
do prve oaze - Chebike.
Tu nas pričaka kar nekaj turistov in precej lokalnih ponudnikov spominkov, mimo katerih moramo, da pridemo v kanjon. Kot vsi kanjoni in tudi rečne struge so večinoma brez vode. Le skromen potoček se vije med skalami in ustvarja slapčke. Razumeti moramo, da smo kljub vsemu že skoraj v puščavi.
Ogledamo si še berbersko vas...
... in spet mimo prodajalcev ...
... nazaj do kombija. Nadaljujemo do druge oaze - Tamerza. Po poti nam lokalni vodnik, ki nas je ustavil in pot narisal kar v pesku, ...
...priporoči neznan kanjon, ki si ga ogledamo peš.
Res je vreden ogleda in težko si je predstavljati, kako tu zgleda vse skupaj takrat, ko pride do obilnih padavin.
Tako pridemo peš do Tamerze, si ogledamo kaskado ter se odpravimo do kombijev. Odpeljemo se še do kanjona Mides. Tudi ta je zelo globok in praktično brez vode.
Vroč dan s kar precej hoje nas je malo utrudil, zato smo poiskali miren kraj ob lokalnem jezeru in končali današnji dan. Upam, da nas bodo policisti pustil pri miru, saj smo samo dober kilometer oddaljeni od alžirske meje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar