Tunizija - 8.dan - Kanjoni

 Pot: Chebika - Temeza - Mides

Zjutraj nas pozdravi aprilsko sonce, ki je v polpuščavi že kar močno. 

Gremo do oaze in se v simpatičnem tolmunčku osvežimo. Družbo nam delajo razburjene žabe, saj smo jim zmotili normalno jutro.

Po pisti, ki je sedaj postala že prava cesta,...

... se odpeljemo mimo velikih palmovih nasadov ...

... in hiš domačinov ...

do prve oaze - Chebike.

Tu nas pričaka kar nekaj turistov in precej lokalnih ponudnikov spominkov, mimo katerih moramo, da pridemo v kanjon. Kot vsi kanjoni in tudi rečne struge so večinoma brez vode. Le skromen potoček se vije med skalami in ustvarja slapčke. Razumeti moramo, da smo kljub vsemu že skoraj v puščavi.

Ogledamo si še berbersko vas...

... in spet mimo prodajalcev ...

... nazaj do kombija. Nadaljujemo do druge oaze - Tamerza. Po poti nam lokalni vodnik, ki nas je ustavil in pot narisal kar v pesku, ...

...priporoči neznan kanjon, ki si ga ogledamo peš.

Res je vreden ogleda in težko si je predstavljati, kako tu zgleda vse skupaj takrat, ko pride do obilnih padavin. 

Tako pridemo peš do Tamerze, si ogledamo kaskado ter se odpravimo do kombijev. Odpeljemo se še do kanjona Mides. Tudi ta je zelo globok in praktično brez vode.

Vroč dan s kar precej hoje nas je malo utrudil, zato smo poiskali miren kraj ob lokalnem jezeru in končali današnji dan. Upam, da nas bodo policisti pustil pri miru, saj smo samo dober kilometer oddaljeni od alžirske meje.

 

Tunizija - 7.dan - Rommelova pista

Pot: Sbeitla - Gafsa - Redeyef - Rommelova pista

Zjutraj gremo do arheološkega najdišča in si ga ogledamo. Sprehod je kar precej dolg, saj je nahajališče res veliko.

Zanimivi so še izredno dobro ohranjeni mozaiki.

Osrednji trg rimskega mesta je dobro ohranjen.

Danes smo se odločili, da se izognemo policijskim kontrolam. Po mestu Sbeitla, se po "mestnih" ulicah odpeljemo do stranske ceste za Gafso. Vožnja je slikovita in precej bolj odraža dejansko življenje prebivalcev Tunizije. Ker so ceste precej dotrajane, povprečna hitrost ni ne vem kako velika. A saj se nam ne mudi.

Mesto Gafsa spet zapustimo po "mestnih" ulicah. Pokrajina se spreminja in postaja pol puščavska. Zelenja skoraj ni več. 

Srečamo že tudi prve kamele.

V zahodni Tuniziji srečujemo vaške bencinske črpalke, kjer lahko po ugodni ceni kupiš poceni alžirsko nafto, katero zagotavlja črni trg. Pravzaprav lahko normalno gorivo dobiš na normalnih črpalkah le v večjih mestih.

V Redeyifu najdemo vstop na Rommelovo pisto. To je pista, ki jo je zgradila vojska generala Rommela preko gorovja, ker ga je zavezniška vojska stiskala proti Atlasu. Cesto so naredi v parih tednih in se po njej izmuznil zaveznikom. Cesta (pista) je še sedaj po osemdesetih letih uporabna. Dolga je 32km in na svoji poti premaga 800 višinskih metrov. Pokrajina ob njej je izredno slikovita, zato je še danes priljubljena pot avanturistov, ki potujejo po Tuniziji. Priporočena je uporaba 4x4.

Tudi mi se odpravimo po njej. Obljube z interneta o njeni lepoti so resnične in res nudi nepozabne poglede ... 

... in tudi vozniške užitke.

Da ne bi bilo lepega prehitro konec, se odločimo, in prespimo kar ob pisti v bližini oaze.  Ta noč bo tiha in mirna - to smo prepričani.

Tunizija - 6.dan - Table of Jugurtha

 Pot: Table of Jugurtha - Kaserine - Jebel Chambi - Sbeitla

Po varno prespani noči pred policijsko kontrolo, se odpeljemo do vznožja gore Table of Jugurtha.

Lepa cesta, ki pelje do gore, se konča nenadoma. Poleg je parkirni prostor, kjer v miru opravimo jutranje rituale.

Po poti - oziroma po stopnicah- se povzpnemo kakšnih 150 višinskih metrov.

Pridemo na planoto, ki je skoraj ravna. Že na začetku najdemo prave podzemne dvorane, ki so jih v zgodovini gore izkopali v goro.

Takoj na začetku poti je tudi molilnica in zatočišče pastirjev, ki tukaj pasejo ovce in konje.

Table of Jugurtha ima ime po numidijskem kralju Jughothu, ki se je uprl Rimu in je uporabljal to območje kot trdnjavo za obrambo pred rimskimi silami.

Na gori so imeli dobro organizirano oskrbo s pitno vodo. V ta namen so izdolbli bazene in uredili okolico bazena tako, da se je deževnica stekala v bazen.

Sprehodimo se po robu celotne gore in v odličnem vremenu občudujemo okolico, katera se iz višine res odlično vidi.

 

Ko se vrnemo z gore, nadaljujemo pot proti mestu Kasserine. To mesto je izhodišče za dostop do nacionalnega parka Jebel Chambi. V tem parku je tudi najvišja gora v Tuniziji - Jebel ech Chambi, katero nameravamo obiskati. Ko se peljemo proti izhodišču, naletimo na prepoved ob cesti.

Kljub prepovedi se peljemo do rampe. Tam nam najprej vojak, nato pa še kapetan obrazložijo, da je to vojaško območje in vstop v celotni nacionalni park ni dovoljen. Tako nam ostane le pogled na najvišji vrh.

Najdemo alternativo in se odločimo, da obiščemo arheološko najdišče v mestu Sbeitla. Med potjo nas na policijski kontroli spet seznanijo, da nas bodo zaradi "naše varnosti" spremljali do kampa, ki smo si ga izbrali. 

Po petnajstih minutah pride spremljevalno vozilo, ki nas pospremi najprej cca 10 km, nato se spremljevalec zamenja in nas novo spremljevalno vozilo "varno" odpelje v kamp.

Tu ugotovimo, da imajo tudi bazen - drugače pa je to hotel z uslugo parkiranja.