Maroko - 5. in 6. dan Tanger, Ceuta, Tetuan

Pot: Tanger, Ceuta, Tetuan, NP Talassemtane

Po šestdesetih urah plovbe po morju gladkem kot dojenčkova ritka, smo pristali v Tangerju. Ob treh zjutraj. Videti je, da so začeli v Maroku varčevati, saj policistov in carinikov niso poslali v Barcelono,  da bi lahko na poti do Tangerja uredili vse papirje - ampak smo tokrat vse urejali, ko je ladja pristala. Trajalo je kar nekaj časa, da so vse potnike zavedli v svoje baze podatkov in da so izdali začasna uvozna dovoljenja za vse avtomobile na krovu. Ampak tudi to je minilo in ob 6. po evropskem času oz. ob 5. po maroškem času smo zapustili pristanišče. Na carini tudi tokrat za nas turiste ni bilo nikakršnih težav.

Poiskala sva prenočišče le nekaj kilometrov stran, kjer sva nadaljevala prekinjen spanec z ladje. Ko se je naredil nov sončen dan, sva se sprehodila po bližnjem hribu in si raztegnila noge.

Tudi pristanišče šele iz višje lege pokaže svojo velikost.

Ceuta, ki je v Španski lasti je od Maroka ločena s zelo zastraženo mejo. Peljeva se samo mimo in nadaljujeva proti Tetuanu.

Tetuan je lepo mesto. Novo, urejeno, čisto. Stara Medina pa ima kronično pomanjkanje parkirnih prostorov. Odločiva se kar za avto ogled. Ob enem sva še malo trenirala vožnjo po ozkih ulicah polnih prometa. Postavljala sva si vprašanje, kako bi tak promet tekel pri nas, ko je vse urejeno in vsi zahtevajo svoje pravice. Bil bi popoln kaos. Tukaj pa se z nekaj pogledi, nekaj gibi rok reši vse brez živčnosti - v vsesplošno zadovoljstvo.

Odpeljeva se proti NP Talassemtane. Po poti naju premamijo vršaci in zavije s poti. Ko se voziva po vaških cestah, vsi pozdravljajo, mahajo, se smejijo. V Afriki se res čuti, da drug drugega tudi vidijo. Tukaj te vsak pogleda v oči in te z njimi tudi pozdravi. Nihče ne pogleda stran in se dela, kot da te ni. Vsak je v vsakem trenutku pripravljen pomagati - če rabiš pomoč. Prijeten občutek, ki bi se ga lahko mi naučili nazaj. 

Končava v NP Talassemtane. Cesta je prijetno vijugasta in popelje naju proti kanjonom, kjer si bova jutri ogledala nekaj stvari.. 

Zvečer naju čuva kar nekaj psov. Upam, da ne bodo svojega čuvanja vzeli preresno in da ne bodo preglasni.

Maroko 1. do 4. dan - pot od doma do Barcelone

Pot: Nova Gorica, Verona, Genova, Barcelona

Od doma odhajava v deževnem vremenu - popoldan, kot je za naju v navadi. Po stari cesti se peljeva do Logatca, nato po stari furmanski cesti do Ajdovščine. Ves čas današnje poti nama dež pere avto. V Ajdovščini preneha deževati. Greva naprej po italijanskih avtocestah in pot prvega dne končava malo pred Benetkami.

Naslednji dan imava kar nekaj česa, zato se odločiva, da si ogledava še mesto ljubezni - Verono. Parkirava blizu mosta Ponte Pietra.

Na poti proti mestu si ogledava še Teatro Romano.

Preko znamenitega mostu prideva v staro mesto. Ogledava si nekaj cerkva. Za podrobnejši ogled si ne vzameva časa. Mogoče drugič.

Sprehodiva se še po glavnem trgu....

... poiščeva Julijin balkon...

... in fotografirava njen kip.

Na poti nazaj si ogledava še kip Danteja.

Odpeljeva se proti Genovi in prenočiva v prijetni vasici oddaljeni od Genove slabih 100 km. Zjutraj je kar precej sveže. Le tri stopinje kaže termometer. Po vaških cestah se odpeljeva do avtoceste, ki naju pripelje do pristanišča. Danes v Genovi gneče na cesti ni. Tudi trajekt GNV - Cristal naju že pričakuje.

Parkirišče je spet polno avtomobilov naloženih do skrajnih zmogljivosti...

... in tudi takšnih, ki potujejo v Maroko z netrgovskimi nameni.

Danes sva bila naložena zadnja na ladjo. To pomeni, da bova v Maroku prva z ladje, kar ni slabo. Po urniku ob 16:30 zapustimo Genovo v lepem vremenu in mirnem morju.

Noč je mirna. Ladja s slabimi 15 vozli lepo napreduje v sončnem vremenu in mirnem morju.

Po dnevu plovbe priplujemo do Barcelone. Pristanišče je precej polno čakajočih ladij.

Kapitan strokovno vpluje v pristanišče.

Zvečer bomo nadaljevali pot. Čaka nas še kakšnih 30 ur plovbe - nato pa - Pozdravljena Afrika, pozdravljen Maroko.

Blegoš, Matajur, Gradež - 29.12.2025 - 1.1.2026

29.12.2025

Na gorenjskem naju je pozdravilo sonce. Današnji cilj je Blegoš. Zapeljeva se do Črnega Kala na Gorenjskem, ki je izhodišče. Odločiva se za krožno pot - gor čez Prvo Raven, nazaj pa mimo koče. Po poti srečava ostanke Rupnikove linije.

Od daleč naju pozdravlja od sonca obsijani očak.

Pot je ves čas poledenela. Še dobro da imava s sabo derezice, ki pa so varno ostale v avtu. Na vrhu naju pozdravi sonce, veter - in lep razgled. Blegoš je res čudovit razglednik.

Narediva še spominski posnetek proti Julijskim Alpam.

Pri koči postojiva samo za malico.

Imela sva v planu, da bi jutri obiskala še Porezen. Žal se je spremenilo vreme. V višinah je začel pihati precej močan veter severnih smeri. Bova počakala do jutra in se odločila.

30.12.2025

Zjutraj je bilo kar mrzlo. Tudi pihalo je. Nisva se odločila, da obiščeva Porezen. Bo moral počakati na naslednjič.

Preko Baške Grape se odpeljeva do Mosta na Soči in nadaljujeva prosi Kobaridu. Zgleda, da bo Matajur bolj prijazen. Tokrat se nanj povzpneva iz italijanske smeri - da bo pot vodila po južnem - osončenem pobočju.

Res se izkaže s toplim vremenom, soncem in čudovitim razgledom.

31.12.2025

Prespiva v dolini z razgledom na Matajur.

V bližini teče reka Nadiža. Škoda da je zima, saj bistra voda kar kliče po kopanju.

Po poti se oglasiva še v mestecu Castelmonte (svetišče Stara Gora). Ogledava si ozke uličice in veličastno cerkev.

V Gradež prideva še ravno pravšnji čas, da ujameva sonce. Oseka je v mivki naredila unikatni srček, ki ga bo plima vzela še danes. 

Zvečer se sprehodiva po silvestrskem mestu, a ni pretirane gneče. Očitno Italijani praznujejo malo drugače. 

Nazdraviva v avtu. Tokrat prvič nisva za silvestrovo zvečer doma. 

1.1.2026

Zjutraj se zbudiva v sončno jutro.

Po poti domov si ogledava še rimske ostanke in Baziliko Marijinega Vnebovzetja v mestu Aquilea.

Domov se vračava mimo Nove Gorice in preko Trnovske planote.

Ski open 2025 - Krnonplatz

10.12 - 14.12.2025 

Letos smo šli (s Sašo in z Igorjem) v osrčje Dolomitov. Vremenska napoved se ni izneverila in imeli smo štiri lepe smučarske dneve.

Proge so bile zjutraj brezhibno urejene. Smučišče slovi po tem, da imajo zelo dobre vlečne naprave. Vse sedežnice so ogrevane in pokrite - če je taka želja. Dosti je tudi gondol. 

Kot se za vestne upravljavce smučišč spodobi, je sneg tam, kjer je nujno potreben - saj je ves umeten. Okolica pa je skoraj pomladanskega izgleda.

Tokrat je Ski Fun organiziral tudi party na eni izmed koč. Dobra glasba, prigrizek in pokušina vin v sončnem popoldnevu na terasi koče  - kaj si lahko želiš še več.

Pozdravila nas je tudi Ski Fun maskota.

Ves čas smučanja smo koristili brezplačen javni prevoz in se na smučišče vozili s ski busom. Tukaj res vedo, kako se streže turizmu. 

Seveda je na smučiščih tudi obilica koč, ki nudijo vse. kar človek potrebuje na smučišču poleg smučanja.

Zvečer smo izkoristili še brezplačen vlak in se odpeljali v Brunico na Božični sejem.

Tukaj smo se srečali s tirolskim parkeljnom, ki je bil pripravljen pozirati za spominski posnetek.

Kot vedno, je čas prehitro minil. Ostal bo lep spomin na urejeno - čeprav precej polno smučišče...

... in prijetne koče z lepimi razgledi.

Turčija - Makedonija, Srbija in domov

Pot: Kičevo, Tetovo, Vranjska Banja, Surdulica, Vlasinsko jezero, Niška Banja - dom

Vso noč je deževalo, tako da je bilo spanje prav prijetno. Sicer je bil prostor blizu ceste, a ponoči ni bilo prometno. Zjutraj si ogledava park Mati Albanija, ob katerem sva bila.

Spomenik in park Mati Albanija (Nëna Shqipëri) v Kičevu predstavlja albanske borce, ki so padli v bojih za osvoboditev tega območja v času nemirov v Makedoniji leta 2001. Spomenik je velik betonski kip ženske figure, ki v rokah drži venec in albansko zastavo. 

Spomenik ni le umetniško delo, ampak močan politični in nacionalni simbol. Označuje prisotnost in zgodovino albanske skupnosti v Severni Makedoniji ter spominja na konflikt leta 2001, ki je privedel do Ohridskega sporazuma, ki je dodelil več pravic albanski manjšini. Njegov pomen je predvsem simboličen in zgodovinski za albansko skupnost.