Tunizija - 3.dan - Trajekt

Trajekt

Zjutraj prispemo v Palermo. Nočna plovba je potekala mirno.

Seveda nas iz ladje ne pustijo. Počakamo do odhoda, po kakšnih petih urah. Nadaljujemo ob Siciliji. Čas si krajšamo v ladijski restavraciji in kavarni. Moram opisati dogodek, ki se mi je dogodil na ladji. Ravno ko pridem iz wcja na hodnik, iz ženskega wcja stopi mlada arabka. Kot gentlemen stopim nazaj in ji z roko nakažem, naj gre prva. Pogleda presenečeno, stopi dva koraka nazaj, se mi nasmehne in energično odkimal z glavo. Dogodek dobro opiše položaj ženske v arabskem svetu. Vedno je podrejena in vedno je druga. 

Po urniku prispemo po 28 urah v Tunis, okoli 22.30. Prvi vtis pristanišča je prav arabski.

Sledi izkrcanje in carinske obveznosti. Postopek je prav zanimiv. V trajektnih garažah ni nobenega osebja, samo tesno parkirani avtomobili in ozki izhodi. Po pričakovanju nepopisne gneče se izkrcanje odvija presenetljivo hitro. Ko pridemo do carine, najprej pristopi prvi, ki izpolni obvezne obrazce. Ti so seveda samo v arabščini. Potem pripravi prtljago na pregled. Potem pride mlad carinik, ki pregleda prtljago. Udari prvi žig. Nato pride drugi - višji po činu in udari drugi žig. Odpiše še par stvari na obrazce. Potem prvi zloži prtljago nazaj. Ob zahvali pričakuje še 10 evrov, katere seveda dobi. Potem greva na okence, kjer uradnik pregleda prometno dovoljenje in ga poveže s potnim listom. In seveda vse vestno žigosa. Pri naslednjem okencu čaka kakšnih 15 ljudi. Tu uradnik z enim prstom na tipkovnici vestno vnaša vse podatke iz potnega lista in prometnega dovoljenja. Vmes veselo kramlja z dvema sodelavcema, ki ga opazujeta pri delu. Po slabi uri le dobiva začasno uvozno dovoljenje za avto. Na banki še menjava denar in odpeljemo se do izstopa iz carine. Tam nam uradnik pobere vse papirje, ki so jih v dobrih dveh urah napisali in žigosali. Ostane nam samo en listič v prometnem dovoljenju. Ob drugi uri zjutraj prispemo na parkirni prostor, kjer prespimo preostanek noči.

Tunizija - 2.dan - Toscana

Pot: do pristanišča 

Zjutraj nas razveseli lep razgled na Toscano.

V dolini vidimo znamenito cerkev in se odločimo, da jo obiščemo.

 Pot nadaljujemo proti pristanišču Civiaveccia, od koder odplujemo proti Tuniziji.

Pred nami je mirno morje in nočna plovba do Palerma. Tokrat smo brez kabine, a noč vseeno kar dobro prespimo.

Tunizija - 1.dan - preko Italije

Pot: Strassoldo do Greve di Chianti

Zjutraj se zbudiva v prijeten dan. Vidiva, da sva prenočila ob starem gradu.

Po zajtrku se sprehodiva po vasi in si ogledava grad Castello Di Strassoldo Di Sotto.

Časa imava danes dovolj. Uživava v lepem dnevu, a kljub temu se morava odpraviti naprej. Ker je dan še dolg se odločiva, da obiščeva še Ferraro.

Ferrara je zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti uvrščena v Unescov seznam svetovne dediščine. Sprehodiva se po starem mestu in res uživava v zgodovinskem sprehodu.

Najina sopotnika B&L sta že tudi skoraj pri nama. Dobimo se na avtocestnem  počivališču in skupaj nadaljujemo do današnjega prenočevanja. Najdemo prijeten prostor, kateri obljublja mirno noč. 

Po dobri večerji in prijetnem pogovoru nas preseneti domačin, ki je prišel uživat sončni zahod. Prinese nam domače jagode - ki so njegov domači proizvod. Iz srca se mu zahvalimo.

Tunizija - nulti dan - pot od doma

Pot: od doma do vasi Strassoldo

Od doma se odpraviva popoldan - samo da greva - da jutri zjutraj ne bo potrebno razmišljati, kaj vse sva pozabila.

V Ajdovščini nabaviva nekaj stvari v trgovini, natočiva slovensko nafto, ki je cenejša od italijanske, in prečkava mejo. Kmalu najdeva prenočišče. Prijetna vasica in mirno parkirišče.

Paklenica - tretji dan

 Paklenica - 3.dan

Ker moje zdravstveno stanje še vedno ni tako, kot bi moralo biti, smo se ta dan razšli. Špela in Igor sta šla plezat, midva pa sva se odločila obiskati Veliki Vitrenik. Če že bivamo v istoimenskem apartmaju se vsekakor spodobi, da obiščeva še vrh.

Zanimivo je, da na tukajšnjem pokopališču sploh ni navadnih grobov, ampak so samo grobnice. Pot kmalu zavije v hrib - v isto smer, kjer se nahajajo mirila.

Mirila so nastajala od 17. stoletja do sredine 20. stoletja.

Na sedelcu prideva do miril in si jih ogledava

Najina pot se nadaljuje proti Velikemu Vitreniku.

Na vrhu je lep razgled na morsko stran ...

... in na severno stran, kjer se vidijo s snegom pobeljeni vršaci Velebita.

Za spomin poiščeva še geocache, ki je prav na vrhu.

Vrneva se v mesto in po poti najdeva še kakšno lepo cvetlico.

Za plezalca pripraviva kosilo, saj nam je "gazdarica" dovolila, da ostanemo še popoldan. Tako se lahko še v miru najemo, stuširamo, spakiramo, potem pa po AC nazaj domov.

Zelo lep vikend je za nami, čeprav ga je meni malo skazilo zdravje. Upam, da bo spet kmalu tako, kot mora biti.

Uživali smo Špela, Emil, Eka in Igor

Paklenica - drugi dan

Paklenica - 2.dan 

Jutro je spet po pričakovanjih. Tudi tokrat kafetkamo na terasi. Danes imamo namen preplezati spet dve smeri.

Na vrhu smeri je vedno lepo. Posebej, če je dan kot današnji. 

Popoldan se sprehodimo še do "Kule". Vidimo, da jo nedavni potres ni poškodoval.

Po prijetnem sprehodu in dobri večerji, se kar hitro zgubimo v sobe in zaspimo.