nedelja, 19. januar 2025

Od Vižul do Limskega kanala


Pot: Vižula, svetilnik Marlera, Vodnjan, Bale, Limski kanal

Zjutraj naju prebudijo dežne kapljice, ki trkajo ob streho kombija. Prav prijetno se je obrniti v postelji in potegniti še pol urice.

Ko končno le vstaneva in pozajtrkujeva, se odpraviva proti arheološkem parku Vižula.

Vižula pri Medulinu je bila naseljena od neolitika pa vse do srednjega veka. Najpomembnejša je bila rimska vila, ki se je od obale terasasto dvigala.

Oblečeva dežne jakne in se odpraviva okoli polotoka.



Nadaljujeva proti skrajnemu jugovzhodu Istre, kjer za varnost plovbe skrbi svetilnik Marlera.


Kot v glavnem vsi svetilniki na Hrvaškem, je tudi ta predelan v turistične namene. Tako priča tablica nad vrati – zgleda pa ne ravno urejen. Verjetno objekt z okolico uredijo tik pred turistično sezono.

Je pa zemlja tukaj videti zelo rodovitna, saj so obdelana polja čisto do morske obale. Tudi v tem deževnem dnevu pridne roke delajo na polju.


Najin naslednji cilj je Vodnjan. Sprehodiva se po mestecu in si ga ogledava.






Vodnjan je mesto postal šele leta 2003. Vodnjanska »glavna« cerkev, stolnica svetega Blaža, je največja v celotni Istri. Nekoliko metrov stran od cerkve stoji zvonik, ki je najvišji v Istri. 


Mesto je dobesedno prepojeno s sakralno preteklostjo, v mestu je na ogled več kot 300 svetovno znanih cerkvenih relikvij, med njimi tudi mumificirana telesa treh svetnikov.


V bližini mesta najdeva Park Kažunov.

Park Kažunov je bil odprt, da bi se videl in ohranil poseben način gradnje te tipične kamnite stavbe. Kažun je enosoben, s krožnim tlorisom in stožčasto streho.






Nadaljujeva proti kraju Bale. Arhitektura v kraju naju resnično preseneti.







Odpeljeva se do gradu Dvigrad. Ruševine pričajo, da je bilo tu res nekoč mesto. Danes se trudijo z obnovo, ki pa še ne bo tako hitro končana. Vsekakor pa je grad vreden obiska.





Dan se poslavlja in ogledujeva si mesta za prenočevanje. V zatrepu Limskega kanala je sicer mirno, a se kljub temu odločiva za par kilometrov oddaljeno lovsko kolibo “Draga”, ki jo opisujejo na P4N. Nisva razočarana in v popolnem miru dočakava nov dan.


sobota, 18. januar 2025

Od Pule do Kamenjaka

Pot: Pula, Medulin, Cave Romane, Kamenjak, Banjole

Zjutraj se prebudiva v hladno in sončno jutro. Termometer kaže -2 stopinji.


Da izkoristiva današnji lep dan, se kar po avtocesti zapeljeva do Pule. Že dolgo je tega, kar sva se zadnjič sprehajala tod naokoli. Res je prav prijetno potepanje po mestu v tem letnem času, saj ni problema ne z gnečo, ne s parkiranjem.


Varnostnik in kontrolor pred Puljsko areno sameva. Midva jo obideva kar iz zunanje strani.





Nadaljujeva ogled po mestu in najdeva tunele ZeroStrasse.





Puljski podzemni tuneli, Zerostrasse, se raztezajo skoraj pod celotnim Puljem. Nastali so v času prve svetovne vojne, da so se lahko ljudje v primeru zračnih napadov na mesto umaknili vanj.

Iz tunelov je vhod tudi na opazovalnico Kaštel, ki si jo ogledava. Prijetno in vzorno urejen kraj.









Sprehodiva se še po prazni rivi…


… in nadaljujeva najino potepanje proti Pješčeni Uvali. Kraj naju razen imena ni navdušil, zato se sploh ne ustavljava. 

Blizu Medulina najdeva prijeten zalivček za kosilo in kratek sprehod.







Pot naju v nadaljevanju pelje mimo kamnoloma marmorja – Cave Romane. Ta kamnolom je najstarejši kamnolom marmorja v Istri. Med drugim je iz tega kamna zgrajena tudi arena v Puli. Od leta 1995 tukaj potekajo kamnoseško kiparske kolonije. V današnjem času pa je kamnolom poznan predvsem kot oder za najrazličnejše glasbene prireditve, saj je akustika izredna.










Nadaljujeva proti rtu Kamnjak. Na vseh dovoznih cestah ga zapirajo zapornice, ki pa se v zimskem času odprejo brez plačila.

Kamenjak sva imela v drugačnem spominu. Slediva smernim tablam in prideva na parkirišče, katerega še nikoli prej nisva videla. Drži sicer, da sva bila na rtu že davno nazaj – samo dvakrat.


Greva do obale in daleč na desni strani vidiva, kam sva želela priti. Z avtom se prestaviva tja.




Sedaj sva prišla tja, kjer nama je področje bolj poznano. Vseeno sva imela v spominu, da se obala bolj strmo spusti do morja in da je manj zelenja. Ampak bo že prav tako, kot je danes. Morje je danes mirno in spokojno, ko pa sva bila zadnjič tukaj, pa ni bilo..

Zvečer parkirava na obali Banjol skoraj čisto ob morju. Pred spanjem še kratek sprehod, nato večerja, film….