Od Pule do Kamenjaka

Pot: Pula, Medulin, Cave Romane, Kamenjak, Banjole

Zjutraj se prebudiva v hladno in sončno jutro. Termometer kaže -2 stopinji.

Da izkoristiva današnji lep dan, se kar po avtocesti zapeljeva do Pule. Že dolgo je tega, kar sva se zadnjič sprehajala tod naokoli. Res je prav prijetno potepanje po mestu v tem letnem času, saj ni problema ne z gnečo, ne s parkiranjem.

Varnostnik in kontrolor pred Puljsko areno sameva. Midva jo obideva kar iz zunanje strani.

Nadaljujeva ogled po mestu in najdeva tunele ZeroStrasse.

Puljski podzemni tuneli, Zerostrasse, se raztezajo skoraj pod celotnim Puljem. Nastali so v času prve svetovne vojne, da so se lahko ljudje v primeru zračnih napadov na mesto umaknili vanj.

Iz tunelov je vhod tudi na opazovalnico Kaštel, ki si jo ogledava. Prijetno in vzorno urejen kraj.

Sprehodiva se še po prazni rivi…

… in nadaljujeva najino potepanje proti Pješčeni Uvali. Kraj naju razen imena ni navdušil, zato se sploh ne ustavljava. 

Blizu Medulina najdeva prijeten zalivček za kosilo in kratek sprehod.

Pot naju v nadaljevanju pelje mimo kamnoloma marmorja – Cave Romane. Ta kamnolom je najstarejši kamnolom marmorja v Istri. Med drugim je iz tega kamna zgrajena tudi arena v Puli. Od leta 1995 tukaj potekajo kamnoseško kiparske kolonije. V današnjem času pa je kamnolom poznan predvsem kot oder za najrazličnejše glasbene prireditve, saj je akustika izredna.

Nadaljujeva proti rtu Kamnjak. Na vseh dovoznih cestah ga zapirajo zapornice, ki pa se v zimskem času odprejo brez plačila.

Kamenjak sva imela v drugačnem spominu. Slediva smernim tablam in prideva na parkirišče, katerega še nikoli prej nisva videla. Drži sicer, da sva bila na rtu že davno nazaj – samo dvakrat.

Greva do obale in daleč na desni strani vidiva, kam sva želela priti. Z avtom se prestaviva tja.

Sedaj sva prišla tja, kjer nama je področje bolj poznano. Vseeno sva imela v spominu, da se obala bolj strmo spusti do morja in da je manj zelenja. Ampak bo že prav tako, kot je danes. Morje je danes mirno in spokojno, ko pa sva bila zadnjič tukaj, pa ni bilo..

Zvečer parkirava na obali Banjol skoraj čisto ob morju. Pred spanjem še kratek sprehod, nato večerja, film….

 

Od Motovuna do Grožnjana

Pot: Motovun, Oprtalj, Završje, Grožnjan

V oblačnem in turobnem vremenu se odpraviva od doma. Pakiranje v takem vremenu ni najbolj prijetno, pa tudi najbolj vzpodbudno ne. A vztrajnost se izplača, saj naju že pred prvo kavo pri Črnem Kalu pozdravi sonce. Sicer še malo piha, ampak je vseeno prijetno.

Preko Buzeta, kjer natočiva poceni nafto, greva naprej do Motovuna. Že prazni parkirni prostori pričajo o datumu obiska. Odpraviva se po mestecu, ki zimsko zaspano živi na razgledni vzpetini nad reko Mirno.

Kot v vseh istrskih mestih so ulice tako ozke, da se ležeče sploh ne pustijo slikat  .

Mimo praznega trga, kjer so napeljane še vedno novoletne lučke…

… greva do obzidja, kjer naju očara vzvišen pogled.

Naslednja vas na severni strani doline reke Mirne je Oprtalj. Star kraj, ki je že precej obnovljen in ima dolgoletno zgodovino. Sprehod po njegovih uličicah je v pozno popoldanskem času prav prijeten.

Nadaljujeva do vasi Završje. Tukaj bo potrebno še ogromno dela in prenove, da bo vas zaživela v nekdanjem blišču.

Mesto je bilo naseljeno že v času Rimljanov. Po letu 1530 so mesto kupili premožni plemiči iz družine Contarini. V tem obdobju je kraj doživel razcvet, ki je trajal vse do propada beneške republike.

Na najvišji točki stoji simbol kraja, cerkev Sv. Marije z zvonikom, ki je nekoliko nagnjen, zaradi česar je stolp poznan tudi kot ‘istrski poševni stolp’. Opazili boste lahko tudi ostanke kamnitega obzidja, ki so vidni še danes, ter velika mestna vrata.

Vasica nima nobene gostilne ali kavarne, ima pa kar nekaj cerkva. Je tudi priljubljena izletniška pot pohodnikov in kolesarjev. V bližini je Paranzana, ki je nekoč Završje povezovala s svetom.

Dan se že počasi poslavlja in odhajava proti Grožnjanu.

Grožnjan, srednjeveško mesto, ki diha z umetnostjo, ponosno stoji na griču ob reki Mirni. V njem živi okoli 200 stalnih prebivalcev. Grožnjan je ena od občin, kjer živijo pripadniki avtohtone slovenske manjšine v Istri.

Ker se nama parkirišče v Grožnjanu ni zdelo preveč romantično za prenočevanje, se odpeljeva do zaliva Tarska Vala. Glede na datum ne pričakujeva kakšnega obiska mož postave.