Maroko 21. in 22. dan - Merzouga, Erg Chebbi, Lac de Merzouga, puščava Ouzine

Zjutraj, ko sva se zbudila, sva videla, da sva kljub popolni temi  našla kar dober prostor.

Ko sva odhajala, sva srečala še domačina, ki je pasel kamele. Ker je kamela precej hitra žival (če seveda to hoče), ji domačini zvežejo prednji nogi, da ne more delati predolgih korakov. Praktično, a ne preveč humano do živali.

Vreme se vedno bolj slabša. Po poti do Merzouge že pade kakšna kaplja dežja. Temperatura se vztrajno niža. Ko prispeva, je samo še 9 stopinj in piha precej močan veter okoli 60km/h. Poiščeva bolj osamljen prostor in parkirava. Zunaj začne deževati.

Kar naenkrat vidiva iz avtomobila, da do naju pride četica kamel, ki jo vodi vodnik. Namestijo se čisto blizu avta. Potem pride še ena in še ena. Okoli avta je več kot trideset kamel.

Nisva vedela, ali so prišli vedrit pod drevesa, ali je ta prostor rezerviran za kamele. V naslednje pol ure se ni dogajalo nič. Kamele so se posedle po tleh, nekatere so mulile drevesa. 

Potem pa so se pripeljali kombiji s turisti. Začeli so se opremljati in jezditi kamele. V naslednjih petnajstih minutah ni bilo nikogar več.

Prenehalo je deževati. Vetrovno in mrzlo pa je še bilo. Tudi midva sva se odpravila na peš raziskovanje Erg Chebbi.

Erg Chebbi je ikona maroške Sahare. Je ena najbolj znanih in najlepših peščenih puščav (ergov) v Maroku. Nahaja se v jugovzhodnem Maroku, tik ob mestu Merzouga, blizu meje z Alžirijo. Je morje visokih sipin živo oranžne in rdeče barve, ki se dvigajo tudi do 150 metrov. So zelo fotogenične, še posebej ob sončnem vzhodu in zahodu.

Je daleč najbolj obiskan in turistično najbolj razvit erg v Maroku, saj je zlahka dostopen (do roba sipin se da pripeljati z avtomobilom). Erg je dolg približno 22 km in širok 5 km. Zaradi svoje priljubljenosti je tudi precej obiskan.

Kljub precejšnji množici turistov, ki so si ogledovali peščine s kameljih hrbtov, iz avtomobilov, štirikolesnikov in motorjev, lahko še vedno najdeš samotne poti.

Precej močan veter naju odvrne od nadaljnjega sprehajanja, zato se vrneva v avto. Dobra večerja in kozarec vina ogrejeta telo. Zvečer vseeno malo koristiva še gretje v avtu. 

Ponoči se vreme zjasni in veter oslabi. Zjutraj naju pozdravi sonce in naju zvabi na sprehod.

Ob tej uri je obiskovalcev precej malo. Odpraviva se na vrh visoke sipine. Od tu se vidi razsežnost erga.

Med hojo občudujeva kreativnost narave in zanimive strukture v pesku.

Kar težko se posloviva od takih lepot. Sipine imajo neko magično moč, ki se jo ne da opisat.

Na zemljevidu sva videla, da je v bližini tudi jezero. Odpeljeva se na tja in si ga ogledava.

Lac de Merzouga ni stalno jezero. Gre za sezonsko slano jezero. Nahaja se tik ob vznožju sipin Erg Chebbi, le nekaj kilometrov od mesta Merzouga. Njegov obstoj je popolnoma odvisen od količine padavin.

V mokrih zimah in pomladi, ko v gorah (Atlas) zapade dovolj snega in dežja, se voda steka v podzemne reke in napolni to kotlino med sipinami in kamnito planoto. Takrat se puščavska pokrajina čez noč spremeni v ogromno jezero.

Večino leta je jezero popolnoma suho in ga prekriva bela, skoraj mlečna skorja soli. Izgleda kot ogromno belo polje, ki se blešči na soncu.

Imela sva srečo in sva ga videla. Letošnja zima je bila obilna s padavinami. To sva videla že v Srednjem in Visokem Atlasu.

Že dopoldne sva se pogovarjala, da bi najela vozilo z voznikom in bi se malo zapeljala po sipinah. Vrneva se do sipin, in najdeva voznika. Dogovoriva se za ugodno ceno in že se odpeljemo.

Izkušnja je zelo prijetna in vredna stroška.

Ne da se nama oditi še danes naprej, zato se odpeljeva naprej proti jugu še kakšnih 50 km do puščave Ouzine.

Puščava Ouzina ni klasična kamnita ali prodnata puščava (hamada/reg), ampak je erg – peščeno morje z izjemnimi sipinami. Znana je predvsem po svojih okrastih in zlato-rdečih sipinah.

Za razliko od Erg Chebibija, kjer so sipine bolj zbite na enem mestu, so sipine v Ouzini bolj razpršene in tvorijo manjše skupine (groupe), ločene s kamnitimi tlemi.

V puščavi Ouzine dobite občutek popolne samote in divjine. Ker je težje dostopna kot Merzouga, je turistov zelo malo. Pogosto boste imeli celotno sipino zase in boste uživali v igri svetlobe in senc.

Ves čas sprehoda nisva videla nikogar. Res sva jih imela samo zase.

Vrneva se v Merzougo in poiščeva osamljen prostor. 

Kar ne moreva se posloviti od sipin - ampak jutri morava nadaljevati pot. 

  

Maroko 19. in 20. dan - M'Hamid in Erg Chigaga

 Še pred zajtrkom greva na sprehod po mini sipini, nato nadaljujeva pot proti M'Hamidu.

Že prej sva se odločila, da si bova ogledala peščeno morje Erg Chigaga. Po prihodu v M'Hamid izbereva ugodnega ponudnika. To območje sva izbrala zato, ker je bistveno manj obiskano kot Erg Chebbi. Tam se bova oglasila čez nekaj dni.

Dejstvo je, da do Erg Chigaga ne moreva s svojim prevozom, saj je do njega 60 km puščavskih pist in sipinc. Nujen je dober 4x4 in seveda izkušen voznik, ki pozna pot brez navigacije.

Po poti se ustavljamo, slikamo rože ...

... kamele...

... in nomade, ki prodajajo svoje izdelke

Po več kot dveh urah adrenalinske vožnje, ki je po ravnih delih potekala tudi s hitrostjo do 80 km/h, prispemo do kampa.

Kamp je prazen. Edina gosta sva. Imava svojega šoferja, svojega kuharja, svojega natakarja. In prijetno prenočišče v haimahu (puščavskem šotoru).

Peščeno morje (Erg) Chigaga je veliko 40 x 15 km in je visoko do 300 m.

Sahara ima površino okoli 9,2 milijona km² in je največja vroča puščava na svetu (večja od Avstralije). Razprostira se čez 12 držav Severne Afrike (od Maroka do Egipta in od Mavretanije do Sudana) Prevladujejo kamnite planote (hamade) in prodnate ravnice (regi), med katerimi so posejana manjša peščena morja (ergi). Podnebje je ekstremno suho in vroče. Podnevi temperatura preseže 50°C, ponoči pa lahko pade tudi pod ledišče. V Sahari živijo nomadska ljudstva, predvsem Tuaregi in Mavri.

Klasični prizor neskončnih sipin (ergov), ki ga poznamo iz filmov, predstavlja le manjši del te ogromne puščave, le 20 do 25%. Preostalih 75 do 80 % površine sestavljajo hamade  in regi.

V preteklosti (pred približno 10.000 leti) je bila Sahara zelena savana, polna rek in jezer.

 

Čakajo naju tudi kamele, da preskusiva potovanje na njihovih hrbtih.

Težko je opisati veličastnost take pokrajine in njeno razsežnost. To je treba doživeti.

Zvečer opazujeva bogato zvezdno nebo brez svetlobnega onesnaženja. Mirna in tiha noč v prijetnem šotoru je hitro za nama. Zjutraj greva pogledat še sončni vzhod.

Po obilnem zajtrku ...

... se še fotografiramo za spomin.

Sedaj naju čaka še adrenalinska petdeset kilometrov dolga vožnja nazaj do M'Hamida.

V "matičnem kampu", imava parkiran svoj avto.

Vračava se v smeri Zagore, nato pa po južni avtocesti proti drugemu velikemu erg-u, Erg Cebbi. Po poti obiščeva še svetovno znan kamnolom s fosili. Na tem območju jih je izredno veliko. Prijazen upravljalec nama razloži, da so fosili stari okoli 400  milijonov let in izvirajo iz obdobja devona, kar je redkost. Običajno ti amoniti izvirajo iz obdobja mezozoika (40 milijonov let).

V tem področju dejansko hodiš po fosilih in si jih lahko zastonj nabereš po mili volji.

Zvečer naju preseneti še veter, ki je v parih minutah spremenil smer za 180 stopinj in postal nadležno močan. Zato morava že skoraj v temi poiskati ustreznejši prostor. 

Maroko 18. dan - od Ourzazata proti M'Hamidu

Zapuščava Ourzazate in se usmeriva proti Zagori. Po poti najdeva obcestni vodnjak, kjer se oskrbiva z vodo. 

Mimogrede si ogledava še kulise, ki so ostale od kakšnega filma. Ourzazate je kraj, kjer je doma maroška filmska industrija. Ne mudiva se predolgo, saj objekt čuvajo psi, ki niso slišati preveč prijazni.

Pokrajina postaja vedno bolj suha.

Pri drugi kavi si pretegneva noge s sprehodom na bližnji hrib(ček).

Kmalu prideva do nasadov dateljnov. Milijoni dreves naju spremljajo ob poti.

Po poti si privoščiva kosilo v družbi palm.

V Zagori se ne ustavljava. Še en pogled na nasade datljev. 

Nadaljujeva proti M'Hamid, ki je izhodišče z obisk peščenega morja Erg Chigaga. Ampak do tja bova prišla jutri. Ob poti najdeva mini sipine, ki so prav primeren prostor za prenočevanje.

Maroko 17.dan Prvi dan "dopusta" na dopustu

Na jutranjem sprehodu sva ugotovila, da v bližini obstajajo tudi boljši prostori. Videla pa sva tudi avtodom, ki s sabo tovori motor in avto. Verjetno mu je žal, da na prikolico ne gre še hiša :).

 Prestavila sva se samo kakšen kilometer. Danes si bova privoščila prvi dan dopusta na dopustu. Sedaj sva čisto ob jezeru.

Umetno jezero Barrage El Mansour Eddahbi je izjemno pomemben jez v bližini Ouarzazata, ki so ga zgradili leta 1972. Pogosto ga imenujejo kar "ouarzazatsko morje". Napaja ga predvsem reka Draa, pa tudi reka Ouarzazate . Zgrajen je bil za namen namakanja ogromnih površin (približno 25.000 hektarjev nasadov datljevih palm) v dolini Draa. Jezerska voda pa se uporablja tudi za čiščenje ogledal sončne elektrarne. Ogledala je potrebno redno čistiti, saj morajo biti popolnoma čista. Voda pa se uporablja tudi za mokro hlajenje elektrarne Noor I.

Pri novejših fazah (Noor II in Noor III) so morali uporabiti suho hlajenje, ki porabi do 90% manj vode. To je bil nujen ukrep, da elektrarna ne bi še bolj ogrozila vodnih zalog, od katerih je odvisno lokalno prebivalstvo in kmetijstvo.

Midva bova jezersko vodo uporabila za pranje perila, ki se je nabralo v dneh potovanja. Vreme je več kot odlično za to.

Koristiva posebne sisteme sušenja perila.

Ugotoviva, da imava polavtomatski sušilni stroj. Ko je perilo suho, samo pade na tla :).

Po delu na vročem soncu pa se prileže ramadanska osvežitev.

Pripravim še nov potek poti, saj sva danes dobila informacijo, da je še en prelaz Visokega Atlasa dobro prevozen, zato je bilo treba plan obrniti na glavo. V nadaljevanju bova videla, če bo plan izvedljiv.

Zvečer nahraniva še pasjo družino.

Jutri pa greva proti najini najjužnejši točki tokratnega obiska Maroka.