torek, 10. marec 2026

Maroko 19. in 20. dan - M'Hamid in Erg Chigaga

 Še pred zajtrkom greva na sprehod po mini sipini, nato nadaljujeva pot proti M'Hamidu.

Že prej sva se odločila, da si bova ogledala peščeno morje Erg Chigaga. Po prihodu v M'Hamid izbereva ugodnega ponudnika. To območje sva izbrala zato, ker je bistveno manj obiskano kot Erg Chebbi. Tam se bova oglasila čez nekaj dni.

Dejstvo je, da do Erg Chigaga ne moreva s svojim prevozom, saj je do njega 60 km puščavskih pist in sipinc. Nujen je dober 4x4 in seveda izkušen voznik, ki pozna pot brez navigacije.



Po poti se ustavljamo, slikamo rože ...

... kamele...


... in nomade, ki prodajajo svoje izdelke


Po več kot dveh urah adrenalinske vožnje, ki je po ravnih delih potekala tudi s hitrostjo do 80 km/h, prispemo do kampa.


Kamp je prazen. Edina gosta sva. Imava svojega šoferja, svojega kuharja, svojega natakarja. In prijetno prenočišče v haimahu (puščavskem šotoru).


Peščeno morje (Erg) Chigaga je veliko 40 x 15 km in je visoko do 300 m.


Sahara ima površino okoli 9,2 milijona km² in je največja vroča puščava na svetu (večja od Avstralije). Razprostira se čez 12 držav Severne Afrike (od Maroka do Egipta in od Mavretanije do Sudana) Prevladujejo kamnite planote (hamade) in prodnate ravnice (regi), med katerimi so posejana manjša peščena morja (ergi). Podnebje je ekstremno suho in vroče. Podnevi temperatura preseže 50°C, ponoči pa lahko pade tudi pod ledišče. V Sahari živijo nomadska ljudstva, predvsem Tuaregi in Mavri.

Klasični prizor neskončnih sipin (ergov), ki ga poznamo iz filmov, predstavlja le manjši del te ogromne puščave, le 20 do 25%. Preostalih 75 do 80 % površine sestavljajo hamade  in regi.

V preteklosti (pred približno 10.000 leti) je bila Sahara zelena savana, polna rek in jezer.

 


Čakajo naju tudi kamele, da preskusiva potovanje na njihovih hrbtih.


Težko je opisati veličastnost take pokrajine in njeno razsežnost. To je treba doživeti.




Zvečer opazujeva bogato zvezdno nebo brez svetlobnega onesnaženja. Mirna in tiha noč v prijetnem šotoru je hitro za nama. Zjutraj greva pogledat še sončni vzhod.


Po obilnem zajtrku ...


... se še fotografiramo za spomin.



Sedaj naju čaka še adrenalinska petdeset kilometrov dolga vožnja nazaj do M'Hamida.





V "matičnem kampu", imava parkiran svoj avto.


Vračava se v smeri Zagore, nato pa po južni avtocesti proti drugemu velikemu erg-u, Erg Cebbi. Po poti obiščeva še svetovno znan kamnolom s fosili. Na tem območju jih je izredno veliko. Prijazen upravljalec nama razloži, da so fosili stari okoli 400  milijonov let in izvirajo iz obdobja devona, kar je redkost. Običajno ti amoniti izvirajo iz obdobja mezozoika (40 milijonov let).



V tem področju dejansko hodiš po fosilih in si jih lahko zastonj nabereš po mili volji.



Zvečer naju preseneti še veter, ki je v parih minutah spremenil smer za 180 stopinj in postal nadležno močan. Zato morava že skoraj v temi poiskati ustreznejši prostor. 



nedelja, 8. marec 2026

Maroko 18. dan - od Ourzazata proti M'Hamidu

Zapuščava Ourzazate in se usmeriva proti Zagori. Po poti najdeva obcestni vodnjak, kjer se oskrbiva z vodo. 


Mimogrede si ogledava še kulise, ki so ostale od kakšnega filma. Ourzazate je kraj, kjer je doma maroška filmska industrija. Ne mudiva se predolgo, saj objekt čuvajo psi, ki niso slišati preveč prijazni.

Pokrajina postaja vedno bolj suha.


Pri drugi kavi si pretegneva noge s sprehodom na bližnji hrib(ček).


Kmalu prideva do nasadov dateljnov. Milijoni dreves naju spremljajo ob poti.



Po poti si privoščiva kosilo v družbi palm.


V Zagori se ne ustavljava. Še en pogled na nasade datljev. 


Nadaljujeva proti M'Hamid, ki je izhodišče z obisk peščenega morja Erg Chigaga. Ampak do tja bova prišla jutri. Ob poti najdeva mini sipine, ki so prav primeren prostor za prenočevanje.






sobota, 7. marec 2026

Maroko 17.dan Prvi dan "dopusta" na dopustu

Na jutranjem sprehodu sva ugotovila, da v bližini obstajajo tudi boljši prostori. Videla pa sva tudi avtodom, ki s sabo tovori motor in avto. Verjetno mu je žal, da na prikolico ne gre še hiša :).

 Prestavila sva se samo kakšen kilometer. Danes si bova privoščila prvi dan dopusta na dopustu. Sedaj sva čisto ob jezeru.

Umetno jezero Barrage El Mansour Eddahbi je izjemno pomemben jez v bližini Ouarzazata, ki so ga zgradili leta 1972. Pogosto ga imenujejo kar "ouarzazatsko morje". Napaja ga predvsem reka Draa, pa tudi reka Ouarzazate . Zgrajen je bil za namen namakanja ogromnih površin (približno 25.000 hektarjev nasadov datljevih palm) v dolini Draa. Jezerska voda pa se uporablja tudi za čiščenje ogledal sončne elektrarne. Ogledala je potrebno redno čistiti, saj morajo biti popolnoma čista. Voda pa se uporablja tudi za mokro hlajenje elektrarne Noor I.

Pri novejših fazah (Noor II in Noor III) so morali uporabiti suho hlajenje, ki porabi do 90% manj vode. To je bil nujen ukrep, da elektrarna ne bi še bolj ogrozila vodnih zalog, od katerih je odvisno lokalno prebivalstvo in kmetijstvo.

Midva bova jezersko vodo uporabila za pranje perila, ki se je nabralo v dneh potovanja. Vreme je več kot odlično za to.


Koristiva posebne sisteme sušenja perila.


Ugotoviva, da imava polavtomatski sušilni stroj. Ko je perilo suho, samo pade na tla :).

Po delu na vročem soncu pa se prileže ramadanska osvežitev.


Pripravim še nov potek poti, saj sva danes dobila informacijo, da je še en prelaz Visokega Atlasa dobro prevozen, zato je bilo treba plan obrniti na glavo. V nadaljevanju bova videla, če bo plan izvedljiv.

Zvečer nahraniva še pasjo družino.

Jutri pa greva proti najini najjužnejši točki tokratnega obiska Maroka.



petek, 6. marec 2026

Maroko 16.dan - preko Visokega Atlasa do Anti Atlasa

Spet je megleno jutro. Nisem vedel, da je v Afriki toliko megle. Ponoči ni deževalo, čeprav so vremenske karte to obljubljale. 

Danes bova prečila Veliki Atlas po najbolj znanem prehodu Tiz'n Ticka. Začetek je - meglen.

Z višino se megla umika in dela se prav lep dan.


Kakšna razlika od včerajšnjega poskusa prečenja. Ampak - včeraj je bila pot za dušo, danes pa je navadna cesta. Ta prelaz je najenostavnejši prehod Velikega Atlasa, zato je cesta polna turističnih avtobusov in kombijev, ki vozijo turiste na  ogled lepe ceste in nakupe. Ob cesti so prodajalci, ki prodajajo vse mogoče in nemogoče (tudi geode made in China).

Ne ustavljava se, fotografirava le med vožnjo. Na drugi strani ob cestni fontani napolniva svežo vodo, pa tudi avto opereva kar ob cesti. Sedaj je spet spodoben.

Prišla sva v Anti Atlas - na njegov vzhodni del. Obiskala ga bova še kasneje, ko se bova vračala proti Atlantski obali. 



V Ouarzazatu sem si že pri prejšnjem obisku Maroka želel ogledati sončno elektrarno s posebno tehnologijo. Danes se nama je uspelo približati objektu in si ga ogledati. Njen stolp se vidi iz razdalje več kot 10 kilometrov.


Elektrarna v Ouarzazatu, uradno imenovana Noor Ouarzazate, je izjemen energetski projekt. "Noor" v arabščini pomeni "svetloba" in je zelo primerno ime za največjo verigo koncentriranih sončnih elektrarn (CSP) na svetu .

Kompleks sestavljajo štiri elektrarne, ki skupaj pokrivajo okoli 3.000 hektarjev in oskrbujejo več kot 1,3 milijona ljudi . Celoten projekt je stal približno 9 milijard dolarjev .

Največja inovacija projekta ni le v proizvodnji elektrike, ampak predvsem v njenem shranjevanju. Namesto da bi sončno svetlobo neposredno pretvarjale v elektriko (kot klasični sončni paneli), te elektrarne uporabljajo na tisoče zrcal za zbiranje sončne toplote . Poleg sprotne proizvodnje pare se ta toplota uporablja tudi za segrevanje posebne mešanice staljene soli (tudi do 565°C), ki jo nato shranijo v izoliranih rezervoarjih . Ko sonce zaide, ta toplota sprošča paro in poganja turbine, kar omogoča proizvodnjo elektrike tudi ponoči . Noor III je bil ob izgradnji najmočnejši CSP-stolp s shranjevanjem na svetu .

Noor Ouarzazate je veliko več kot le elektrarna. Je simbol ambicij, tehnološki dosežek in pomemben korak k trajnostni prihodnosti, čeprav se sooča s pričakovanimi izzivi pionirskih projektov. Uspešno dokazuje, da lahko tudi puščavska območja postanejo središča proizvodnje čiste energije.

Ko se vračava, si ogledava še Kasbah Smayyoune. Sicer ruševine, a pričajo o velikosti nekdanjega objekta.



Našla sva še informacijo, da je v bližini "E.T.head". Hribček z nenavadno glavo na vrhu. Menda ima čudežno moč. Obisk ne bo škodil, zato si glavo ogledava pobliže.


Danes zaključiva ob jezeru Barrage El Mansour Eddahbi.