V Achourju sva prenočila. Zjutraj sva se odpravila najprej do Božjega mostu. To je naravni most, ki je vreden obiska. Do njega vodi planinska pot, ki je dolga okrog uro hoda in premaga višinsko razliko 300 m. Seveda se za pot ponujajo vodniki, a zvesti Mapy to opravi z levo roko.
... in skupaj pridemo do Božjega mostu.
Na izhodišče se vračamo po drugi poti - mimo travnikov polnih marjetic. Dež je letos tu na severu Maroka obilo namočil zemljo, zato je zelenje v polni rasti.
Naslednja današnja pot je kanjon pri Achorju. Nimava planirano, da ga prehodiva v celoti - samo do malih kaskad. Pot je lepa - tudi zato, ker skoraj ni nikogar. Ne turistov ne ponudbe. Poleti, ko je tukaj gneča, bi se temu kraju zagotovo umaknila. Tako pa - na lepem sprehodu delaj družbo samo opice.
Tudi vodnatost reke pripomore k zanimivi dogodivščini.
Danes imava namen obiskati še mesto Chefchaouen - imenovano Modro mestro. Tja se peljeva po stranski krajevni cesti. Srečujeva ljudi, ki nama kažejo, če bi kadila. Seveda ponujajo konopljo in hašiš. V pogorju Rif pridelujejo konopljo kar na 73000 hektarih, zato je ponudba velika. Verjetno je tudi cena mala - a nisva preverjala.
Modro mesto vedno očara...
... in v medini Modrega mesta lahko kupiš marsikaj.
Spreodiva se po modrih ulicah.
Mesto je znano tudi po mačkah, ki jih je res precej. Prav po mačje se sploh ne zmenijo za množico obiskovalcev, ampak mirno uživajo na soncu.
Samooklicanemu parkirnemu mojstru strokovno pobegneva, ko hoče zaračunati brezplačen parkirni prostor in se odpeljeva proti zasluženemu počitku.
Res lepa pokrajina! Okolica naravnega mosta me malo spominja na tisto okoli slapov, ki smo si jih ogledali pred dvema letoma... Tudi tu imamo že par dni prave pomladne temperature. Lepo se imejta!
OdgovoriIzbriši