sobota, 28. februar 2026

Maroko 10. dan - do NP Tazekka

Noč ni prinesla kakšnega obiska. Ne "local authority", ne policije. Tudi žabice se niso prikazale. Po zelo mirni noči sva se odpeljala naprej - proti NP Tazekka. Tega sem sam pred dvema letoma prevozil, a bil sem sam. Tokrat je mnogo lepše, čeprav je vreme slabše. 

Pokrajina je vedno bolj suha in kamnita. 

Le tu in tam kakšen zelen grmiček. Prav sprašujeva se, kaj tukaj jedo ovce in kaj počnejo ljudje. V naseljih so visoke hiše - precej nove. A vse imajo zaprta okna. Kot na Jadranu, ko apartmaji čakajo svoje lastnike. A tukaj to apartmaji sigurno niso.

Oglasiva se še mimo samotne vasi s skromnimi hiškami. Domačinov ni nikjer. Morda je kriv Ramadam. 

Po poti se ustaviva še pri Kasbah de Msoun. Od daleč je videti impozanten.

Od blizu pa kaže zelo žalostno podobo.



Kjub stanju, ki ga kaže, tam živijo ljudje, ki so si v ruševinah uredili svoje domove. Pred utrdbo se igrajo otroci, ki veselo pozdravijo prišleka. Kako malo je potrebno za skromno življenje. V takih trenutkih se vedno vprašam, ali imamo moralno pravico, da takšno stanje fotografiramo in jemljemo to za turistično znamenitost.  

Mesto Taza je veliko in urejeno (po Afriško). Samo peljeva se skozi in se ne ustavljava. Nad mestom le narediva panoramski posnetek.

Ob cesti velika reka hrumi v nižine. Res je morala biti mokra zima. Ne spomnim se, da bi pred dvema letoma bila reka tukaj.

Narodni park Tazekka je zavarovano območje v Maroku, ustanovljeno leta 1950 s prvotno površino le 6,8 km², da bi zaščitili naravne vrednote okoli gore Jbel Tazekka, zlasti edinstveni gaj atlaške cedre. Leta 1989 so park močno razširili na današnjih približno 120 km², da bi zajel širša ekološko pomembna območja .

Park se nahaja v severnem delu Maroka, v gorovju Srednji Atlas. Leži približno 20 kilometrov jugozahodno od mesta Taza. Najvišji vrh parka Jebel Tazekka - 1980 m, ki ga pogosto ovija oblak, saj se zračna vlaga ob vznožju kondenzira. Poleg znamenitih cedrovih gozdov na višjih legah so v parku tudi obsežni gozdovi črnega hrasta in plutovca.

Iz Taza vodi lepa cesta na višino 1500m. Pod goro Jebel Tazekka najdeva prenočišče na višini 1650m. Sprehodiva se še malo višje, vendar ni preveč prijetno. Piha hladen veter. Vseeno pa je treba raztegniti noge. Zvečer se ohladi na vsega 5 stopinj. Prijeten filmski večer imava s pomočjo gretja.





Noč bo sigurno mirna.


1 komentar:

  1. Zanimiva pokrajina! Bi bilo zanimivo kakšna lokalna zdravilna zelišča nabrat, če ne bi bil nacionalni park in če bi jih poznal.... Ne vidim pa nikjer ceder... le hraste mama objema! :D

    OdgovoriIzbriši