Pot: Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Turčija
Pot pričneva šele ob 10 uri. Mejo prečiva v Rogatcu. Po hrvaških avtocestah hitro napredujeva. Pozna se, da je nedelja. Okoli 16 ure prečkava Srbsko mejo. Brez posebnosti. Gneče ni bilo. Nadaljujeva skoraj do Niša. Na prijetnem prostoru pričakava nov dan. Zunaj nič stopinj in gretje v kombiju dobro dene.
Nadaljujeva proti Sofiji. Tudi na bolgarski mejo ni gneče. Kupiva obvezno vinjeto še na srbski strani. Ne vem, če je bilo to pametno. Bom drugič preveril ceno na bolgarski strani. Bolgarske avtoceste so lepe in gladke. Hitro napredujeva in okoli 16 ure že prečkava Turško mejo. Policist na meji, kjer naju poskenirajo s tremi kamerami, z nasmehom reče: Slovenija, Luka Dončić.... Carinik sicer pogleda v zadnji del kombija, ampak ga prav nič ne zanima. Imava srečo. Na pošto prideva pet minut pred peto. Delajo do petih. Dobiva HGS kartico za avtoceste, naloživa dobroimetje, menjava denar (bom v prihodnje videl, ali dobro ali slabo) in se odpeljeva turškim dogodivščinam naproti. Tukaj je ura eno uro naprej, zato se potrudiva poiskati prenočišče prej. Ob akumulacijskem jezeru preživiva mirno noč.
Tokrat je topleje in zjutraj je dobrih 7 stopinj.
Se veselim branja bloga o vajini poti. Tako bova spremljala potovanje po Turčiji še preko drugih oči.
OdgovoriIzbriši