Zjutraj se odločiva za ponovni sprehod po medini Fesa. Želiva videti še univerzo in mošejo.
Medresa Bou Inania ni le šola, ampak tudi mošeja, kar
je redkost, saj je edina medresa v Fesu z lastnim minaretom. Ustanovila jo je Fatima al-Fihri leta 859. Je najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu.
Velja za vrhunec
maroške arhitekture. Ko vstopiš, te prevzameta mavčna rezbarija in lesorez iz
cedrovine, tako fina, da je videti kot čipka. Vstop
za ne muslimane ni dovoljen, zato jo slikava le od zunaj.
Poiskati pot do tja je spet precej težka naloga, saj pot vodi po številnih uličicah.
Po poti srečava tudi "tovorno prevozno sredstvo po medini".
Eki bi rad pokazal še vrt Jardin
Jnan Sbil, ki sem ga pred leti tudi obiskal. Ampak je precej daleč. Na srečo se izkaže, da pot iz mesta vodi ravno mimo njega.
Jardin Jnan Sbil je zgodovinska oaza v srcu mesta. Je čudovit in zelo priljublen zgodovinski vrt, ki ga domačini in turisti
obožujejo kot pobeg iz vrveža stare medine. Ustanovljen je bil v 13. stoletju s
strani sultanov iz dinastije Marinidov, kar ga uvršča med najstarejše javne
vrtove v Maroku . Leži pravzaprav med dvema deloma mesta - staro medino (Fes
el-Bali) in novim mestom (Fes Jdid).
Danes sva planirala tudi obisk kakšnih toplih vrelcev. Največji v bližini je Moulay Yakoub. Ko prideva do njega, naju odvrne že sam hotelski objekt. Tudi mnenja na internetu ga odsvetujejo.
Narava v okolici je sicer lepa,
ampak midva sva želela nekaj bolj domačega. V bližini v mestecu Ain Allah najdeva domač hammam.
Izkušnja je odlična. Seveda so vhodi ločeni po spolu. Eka si privošči še masažo in v njej zelo uživa. Sam se odločim samo za kopanje. Moška masaža zna biti v arabskih deželah precej groba (po izkušnji iz Tuizije).
Po osvežilnem kopanju v žvepleni vodi, okoli 40 stopinj, se odpraviva dalje - proti Ifranu.
Ifrane je mesto v regiji Fès-Meknès, v severnem
Maroku, ki se nahaja v gorah Srednjega Atlasa na nadmorski višini 1665 m. Znan je kot "mala Švica"
Maroka zaradi svoje alpske arhitekture, zelene okolice in hladnega podnebja.
Mesto je bilo ustanovljeno leta 1928 v obdobju francoskega protektorata kot
hribovska postaja za evropske kolonialne družine, ki so tu iskale olajšanje
pred poletno vročino. Načrtovano je bilo po modelu "vrtnega mesta", z
vrtovi, drevesi in hišami v alpskem slogu. Tukaj sva prvič v Maroku videla hiše s strehami.
Ifrane je danes upravno središče province Ifrane in univerzitetno
mesto .
V okolici se nahaja narodni park Ifrane, s cedrovimi gozdovi, jezeri in priljubljenim domom za prosto živeče opice - berberjske makake. Tudi sama se odločiva ta park obiskati.
Ker park leži precej visoko, je temperatura zunaj le 5 stopinj. Najdeva primeren prostor. Danes bo svetila samo polna luna.
