Blegoš, Matajur, Gradež - 29.12.2025 - 1.1.2026

29.12.2025

Na gorenjskem naju je pozdravilo sonce. Današnji cilj je Blegoš. Zapeljeva se do Črnega Kala na Gorenjskem, ki je izhodišče. Odločiva se za krožno pot - gor čez Prvo Raven, nazaj pa mimo koče. Po poti srečava ostanke Rupnikove linije.

Od daleč naju pozdravlja od sonca obsijani očak.

Pot je ves čas poledenela. Še dobro da imava s sabo derezice, ki pa so varno ostale v avtu. Na vrhu naju pozdravi sonce, veter - in lep razgled. Blegoš je res čudovit razglednik.

Narediva še spominski posnetek proti Julijskim Alpam.

Pri koči postojiva samo za malico.

Imela sva v planu, da bi jutri obiskala še Porezen. Žal se je spremenilo vreme. V višinah je začel pihati precej močan veter severnih smeri. Bova počakala do jutra in se odločila.

30.12.2025

Zjutraj je bilo kar mrzlo. Tudi pihalo je. Nisva se odločila, da obiščeva Porezen. Bo moral počakati na naslednjič.

Preko Baške Grape se odpeljeva do Mosta na Soči in nadaljujeva prosi Kobaridu. Zgleda, da bo Matajur bolj prijazen. Tokrat se nanj povzpneva iz italijanske smeri - da bo pot vodila po južnem - osončenem pobočju.

Res se izkaže s toplim vremenom, soncem in čudovitim razgledom.

31.12.2025

Prespiva v dolini z razgledom na Matajur.

V bližini teče reka Nadiža. Škoda da je zima, saj bistra voda kar kliče po kopanju.

Po poti se oglasiva še v mestecu Castelmonte (svetišče Stara Gora). Ogledava si ozke uličice in veličastno cerkev.

V Gradež prideva še ravno pravšnji čas, da ujameva sonce. Oseka je v mivki naredila unikatni srček, ki ga bo plima vzela še danes. 

Zvečer se sprehodiva po silvestrskem mestu, a ni pretirane gneče. Očitno Italijani praznujejo malo drugače. 

Nazdraviva v avtu. Tokrat prvič nisva za silvestrovo zvečer doma. 

1.1.2026

Zjutraj se zbudiva v sončno jutro.

Po poti domov si ogledava še rimske ostanke in Baziliko Marijinega Vnebovzetja v mestu Aquilea.

Domov se vračava mimo Nove Gorice in preko Trnovske planote.

Ski open 2025 - Krnonplatz

10.12 - 14.12.2025 

Letos smo šli (s Sašo in z Igorjem) v osrčje Dolomitov. Vremenska napoved se ni izneverila in imeli smo štiri lepe smučarske dneve.

Proge so bile zjutraj brezhibno urejene. Smučišče slovi po tem, da imajo zelo dobre vlečne naprave. Vse sedežnice so ogrevane in pokrite - če je taka želja. Dosti je tudi gondol. 

Kot se za vestne upravljavce smučišč spodobi, je sneg tam, kjer je nujno potreben - saj je ves umeten. Okolica pa je skoraj pomladanskega izgleda.

Tokrat je Ski Fun organiziral tudi party na eni izmed koč. Dobra glasba, prigrizek in pokušina vin v sončnem popoldnevu na terasi koče  - kaj si lahko želiš še več.

Pozdravila nas je tudi Ski Fun maskota.

Ves čas smučanja smo koristili brezplačen javni prevoz in se na smučišče vozili s ski busom. Tukaj res vedo, kako se streže turizmu. 

Seveda je na smučiščih tudi obilica koč, ki nudijo vse. kar človek potrebuje na smučišču poleg smučanja.

Zvečer smo izkoristili še brezplačen vlak in se odpeljali v Brunico na Božični sejem.

Tukaj smo se srečali s tirolskim parkeljnom, ki je bil pripravljen pozirati za spominski posnetek.

Kot vedno, je čas prehitro minil. Ostal bo lep spomin na urejeno - čeprav precej polno smučišče...

... in prijetne koče z lepimi razgledi.