Tunizija - 18., 19., in 20.dan - pot domov in povzetek

Pot: Tunis - Palermo - Civeveccia

Družba GNV dovoli celo "kampiranje" v salonu.

Ladja z dobrimi 22 vozli pluje proti Palermu, kamor prispemo okoli 14 ure. Kot smo pričakovali, se res izkrca kar veliko "pešcev" - po oceni kakšnih 400 in še dodatnih 200 avtomobilov. 

Mi se sončimo na toplem mediteranskem soncu.

Proti večeru zapustimo Palermo in se usmerimo proti celinski Italiji.

Ves čas nas spremlja mirno morje. V jutranjih urah prispemo v rimsko pristanišče - Civitavecchio. Izkrcanje traja kakšni dve uri, skupaj s carinskimi formalnostmi. 

Sedaj nas čaka samo še pot domov - 800 km po večinoma dobrih italijanskih avtocestah. Midva se odločiva, da v bližini Gradeža še enkrat prespiva, B&L pa potegneta kar do doma.

Vse nas kliče pomladno delo, ki je bilo v zadnjih treh tednih zanemarjeno.

Tunizija - 17.dan - Cartagina

Pot: Kartagina - odhod domov

Zjutraj obiščemo še Hammamed. gneča v mestu nas prepriča, da se ne ustavljamo. Pa saj mora ostati nekaj še za drugič. 

Gremo do Tunisa in še malo naprej do Kartagine, ki je znana kot ena najpomembnejših zgodovinskih lokacij v Sredozemlju in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Kartagino so ustanovili Feničani v 9. stoletju pred našim štetjem. Po legendi jo je ustanovila kraljica Dido. Mesto je hitro postalo pomembno trgovsko in pomorsko središče.

Kartagina je bila središče Punskega cesarstva in je igrala ključno vlogo v punskih vojnah proti Rimski republiki. Po tretji punski vojni, leta 146 pr. n. št., so Rimljani Kartagino popolnoma uničili.

Rimljani so mesto kasneje obnovili in postalo je eno najpomembnejših mest Rimskega cesarstva. V rimskem obdobju je Kartagina postala središče rimske province Afrika.

Najprej si ogledamo obnovljen amfiteater, ki še danes služi namenu.

Nato gremo do Term Antonina. Te rimske terme so bile nekoč ene največjih in najbolj razkošnih v Rimskem cesarstvu. Ohranjene ruševine dajejo vpogled v rimsko arhitekturo in življenjski slog.

Akropola Byrsa: To je bilo središče starodavne Kartagine. Danes je na tem mestu arheološki park, kjer lahko obiskovalci vidijo ostanke templjev, hiš in drugih struktur.

Ogledamo si še ostanke rimskega pristanišča...

... in Narodni muzej Kartagine. Ta muzej hrani bogato zbirko artefaktov iz punskega in rimskega obdobja, vključno z mozaiki, kipi, keramiko in vsakdanjimi predmeti. Muzej ponuja vpogled v življenje v starodavni Kartagini.

Z vrha je tudi lep razgled na Kartagino.

V bližini je še modro mesto Sidi Bou Seid. Zelo turistično!

Ura se približuje odhodu, zato zaključimo in se odpeljemo v pristanišče. Ker smo tukaj prvič in seveda brez izkušenj, naredimo napako in smo tam že na prvi termin za check-in. To pomeni, da je tam še precej domačinov, ki ponujajo raznorazne stvari in usluge - in se jih je kar težko otresti. Ko smo se na ladji potem pogovarjali z izkušenim Slovencem, ki te poti opravi večkrat, nam je povedal, da je najbolje priti na check-in dobre pol ure pred zaprtjem. Če bi to vedeli prej, bi si lahko še slabe štiri ure ogledovali mesto.

Ampak - konec je naše poti in konec je velikonočnih praznikov. Tako je ladja kar precej polna, saj na svoji poti stoji tudi v Palermu. Tu pa dela veliko Tunizijcev. 

Ladja okoli enih ponoči izpluje iz Tunisa in pričenja našo pot nazaj proti domu.

Tunizija - 16.dan - El Jem

Pot: Sfax - El Jem - toplice Hammam Bent Jedidi

Zjutraj še malo polenarimo po kampu in opazujemo plitvo morje, ki za kopanje tukaj ni primerno.

 Nadaljujemo do mesta El Jem.  

Amfiteater v El Djemu je tretji največji rimski amfiteater na svetu, za Kolosejem v Rimu in amfiteatrom v Capui. Zgrajen je bil v 3. stoletju našega štetja in je lahko sprejel do 35.000 gledalcev. Amfiteater je bil uporabljen za gladiatorske boje, javne prireditve in druge spektakle.

Amfiteater je znan po svoji impresivni arhitekturi, ki vključuje tri nadstropja arkad in dobro ohranjene podzemne prostore, kjer so bili nastanjeni gladiatorji in živali.

Imamo željo spoznati toplice - takšne ne turistične - za domačine. Odpeljemo se proti Hammam Bent Jedidi. Ko pridemo v vas sploh nimamo občutka, da so tu toplice. 

Sprehodimo se po vasi in najdemo vhod - seveda ločen za moške in ženske. Z Lojzetom si ogledava moški del in nisva preveč navdušena. Ko prideva ven, sta ženski prav navdušeni - tako da sva tudi midva "primorana" v obisk. Po vstopnini, ki znaša 3 TD (1€), je najprej obvezno tuširanje - ki pa ni tuširanje, ampak te nekdo parkrat polije z vedrom vroče vode. Bazen je velikosti cca 8x8m v njem pa je voda, ki ima dobrih 50 stopinj. Izkušnja je podobna turški savni. Nekateri se kopajo, nekateri se polivajo z vodo. Sledi še masaža, ki se izvaja na tleh. Je precej aktivna, a nekako sva zdržala. Na koncu je bilo prav prijetno. Masaža stane dodatnih 5€.

V vasi, oziroma v okolici, imamo namen tudi prenočiti. 

Zvečer opazujemo Muskove satelite, ki v ravni črti potujejo nad nami. Po masažah smo prijetno utrujeni, zato se bo zadnje spanje v Tuniziji prav prileglo.

Tunizija - 15.dan - proti severu

Pot: Jerba, Sfax

Zjutraj se zbudimo v jutro, ki je prav romantično. 

Ogledamo si še nekaj znamenitih plaž, a nas mivka nekako ne pritegne. Tudi piha precej svež severni veter, ki je ponoči razgnal peščeni mrč prejšnjega večera.

Mimogrede vidimo tudi precej sodobnih resorjev, ki nestrpno čakajo all inclusive turiste.

Vidimo pa tudi take, ki jim je rok že potekel. 

Odidemo nazaj preko nasipa na celino ter se po najkrajši poti odpeljemo proti Sfax-u. Spet se vozimo med nepreglednimi nasadi oljk.

Sfax spustimo, saj smo že malce utrujeni od turizmanja. Obala tukaj ni ne vem kako prijazna in lepa, zato tudi ne najdemo primernega prostora pod svobodnimi zvezdami. Malo s težkim srcem se namestimo v še kar prijeten kamp...

... si skuhamo večerjo in gremo na sprehod po vasi.

Tunizija - 14.dan - Medenina

Pot: Medenina - Djerba 

V mestu Medenina je precejšnja gneča. Z malo truda najdemo parkirni prostor, saj si želimo ogledati Ksar in živilski trg. 

Na trgu moški igrajo damo s kamenčki.

Ogledamo si še muzej berberskega življenja. 

Vidimo lahko, kako so imeli Berberi opremljena stanovanja.

Zanimivo je, da v muzeju oddajajo tudi berberske sobe, tako da lahko gost doživi avtentično bivanje.

Sprehodimo se še po živilskem trgu in nakupimo nekaj zelenjave in sadja.

Nadaljujemo proti Djerbi. Vozimo se ob neskončnih nasadih oljk. Tunizija je ena izmed največjih proizvajalcev oljčnega olja na svetu. Oljke gojijo na 1,8 milijona hektarjev, kjer raste 82 milijonov dreves.

Tunizijski predpisi o prevozih so zelo ohlapni. Tudi sami vidimo zanimiv prizor na cesti proti Djerbi.

Djerba meri 500 km2 in je največji otok v Afriki. Nasip, ki povezuje celinski del Tunizije z otokom Djerba je dolg 7  km. Zgradili so ga že Rimljani in je bil za tiste čase izjemen inženirski dosežek. Poleg ceste je po nasipu speljan tudi vodovod, saj otok nima dovolj vode za vse potrebe. Na otoku je zelo razvit turizem. Na njem je zgrajeno ogromno resorjev, ki privabljajo turiste iz vsega sveta.

Na začetku Djerbe je obala precej plitva in primerna za kite surfing. 

Po precej dolgem potovanju, si zaželimo kopanja v morski vodi. Kmalu najdemo primerno mesto in zaplavamo v precej visokih valovih.

Ker nam je prostor všeč, ga določimo za prenočevanje.

Ker je na Djerbi turistična sezona vse leto, tudi ponudba dodatnih aktivnosti obstaja ves čas. Ena izmed njih je tudi jezdenje kamel po mivkastih plažah.